Inštitut za strateške rešitve
Leto 2019 bo polno izzivov, vendar smo nanje dobro pripravljeni
9. januarja 2019 / 12:35

Inštitut za strateške rešitve (ISR) je tudi letos organiziral tradicionalni dogodek ob začetku leta. Že sedmo leto zapored je ISR izdal Strategic Foresight 2019, ki je letos del letne publikacije oziroma revije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2019. Dogodek je bil namenjen pogovoru o izzivih v letu, ki je pred nami. V prvem delu je potekal pogovor z Zdravkom Počivalškom, ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo. V drugem delu pa je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Domen Prašnikar, direktor družbe Valior in Sergej Simoniti, predsednik uprave SID-PKZ. Vsi so se strinjali, da je slovensko gospodarstvo bolje pripravljeno na morebitno krizo. Pogovor in okroglo mizo o slovenskem gospodarstvu in mednarodnem okolju v letu 2019 je vodila Petra Kovič, urednica Svet kapitala. 

“To leto smo izdali razširjeno brošuro v obliki The Adriatic Journal, jedro katere je Strategic Foresight 2019, napoved stanja in tveganj gospodarstva v regiji Zahodnega Balkana v prihodnje. Med ključnimi tveganji smo na inštitutu identificirali pet tveganj: migracije, politični konflikti med državami, okrepljeno vmešavanje globalnih sil na območju, upočasnjevanje gospodarske rasti in negotovosti glede širitvene perspektive držav v regiji,” je v uvodnem nagovoru dejal Tine Kračun, direktor ISR.

 

Dr. Jure Stojan, partner in direktor raziskav in razvoja na ISR, je poudaril, da sta ta trenutek v ospredju dva pogleda na prihod krize – eni vidijo precejšnjo verjetnost, da bo kmalu, nekako do leta 2020, spet kriza, drugi pa o tem ne govorijo. »Obstajajo pa tudi tako imenovane samomorilske prerokbe, to so napovedi, ki so tako slabe, da nas že danes motivirajo, da storimo vse, da se to ne zgodi.« Dr. Stojan je predstavil tudi izvirno metodologijo, ki jo je razvil ISR, ki omogoča spremljanje komunikacije največjih globalnih korporacij z javnostjo. »Zanimajo nas pomenski odtenki tega, kar se nekomu zapiše med vrsticami. Primer: ameriške korporacije so ta mesec spremenile način govora in so postale izjemno pesimistične, medtem ko iz objav kitajskih podjetij še ni razbrati kakšnih svaril, da prihaja kriza.«

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v pogovoru s Petro Kovič, urednico Sveta kapitala, izpostavil, da je pri premisleku o morebitni krizi treba imeti v mislih dvoje: zunanja tveganja, na katera nimamo vpliva, denimo odločitve najmočnejših držav sveta, na drugi strani pa ukrepe, s katerimi si lahko Slovenija pomaga, če se zgodi nova kriza. To so boljša izkoriščenost delovne sile, ki je trenutno brez zaposlitve, več možnosti za upokojence, ki želijo delati, ukrepe na področju izobraževanja, s katerimi bi čimprej spodbudili mlade, da se podajo na trg dela, in uvoz tujih delavcev z odpravo birokratskih ovir za njihovo zaposlovanje. Počivalšek je dodatno izpostavil pomen premisleka o obdavčitvi bolje plačanih del, saj gre pri tem za investicijo v razvoj in znanje.

Aleksander Mervar, predsednik uprave Elesa, je povedal, da bi morala država že danes razmišljati o strateških vlaganjih v infrastrukturo, med drugim v transportne poti in krepitev in razvoj električnega omrežja. »V primeru krize bodo ukrepi z vidika pritiska na stroške, predvsem na delovno silo, precej bolj rigorozni kot leta 2008. Država tukaj nima ključne vloge, predvsem gre za sposobnost posameznih poslovodstev podjetij. Struktura izvoza je pri nas šla v smeri malih novih podjetij, recimo startupov, to je za nas ugodno. Slovenija je narejena za to.«

Sergej Simoniti, predsednik uprave SID – PKZ je prepričan, da razmere niso najboljše, saj smo priča tveganjem, ki so povezana z brexitom, ohlajanjem nemškega gospodarstva in erozijo pravne države na Madžarskem, na Zahodnem Balkanu pa trenjem med Srbijo in Kosovom in močnim nezadovoljstvom z nedavnim makedonskim referendumom. »Toda zadeve niso popolnoma neobvladljive, vendar bi morali že danes razmišljati o prihodnjih korakih. Gospodarski nadzorni mehanizmi so danes bistveno bolj robustni. Poslovanje v prihodnje bo zelo drugačno od tega, kar smo poznali v preteklosti. Ko so se razširile informacije, da je na nekaterih slovenskih ciljnih trgih manj naročil, so podjetniki takoj okrepili zavarovanje kreditov in tveganj,« je dejal Simoniti.

Da je Slovenija kot majhno, odprto gospodarstvo popolnoma odvisna od globalnih smernic, je opozoril tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. »Slovenska podjetja premalo vlagajo v dolgoročno vzdržnost. Treba je gledati tudi na to, kaj počne Kitajska, ki je ni mogoče zaustaviti, ampak jo je treba razumeti in z njo sodelovati.«

Domen Prašnikar, direktor družbe Valior, je opozoril, da je danes svet bolj zadolžen kot kadar koli v preteklosti in da bo globalna recesija, ko se bo zgodila, Slovenijo dosegla z zamikom. Slovenija bi morala razmišljati o ranljivosti zaradi odvisnosti od izvoza in že danes sprejemati ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov nove recesije. »Eden od načinov priprave na krizo je diverzifikacija strank. To lahko podjetja storijo tudi tako, da najdejo partnerja v tujini, ki ima sam zelo močno diverzifikacijo strank, po možnosti v drugi regiji. Na mestu je tudi premislek o stroških. Zdrava podjetja, ki so krizo preživela, se zelo zavedajo, kaj je treba storiti, da bodo dobro pripravljena na prihodnje dogajanje.«

Spodaj si lahko ogledate celoten videoposnetek z okrogle mize:

 

Inštitut za strateške rešitve
info@isr.si