Inštitut za strateške rešitve
ISR mnenje: Zahodni Balkan zaradi begunske krize ponovno na vrhu agende politikov EU
1. septembra 2015 / 12:39

Države Zahodnega Balkana se različno odzivajo na naval beguncev iz Bližnjega vzhoda. Hrvaška in Srbija sta v preteklih tednih pokazali zelo širokogruden pristop do beguncev, po drugi strani pa sta se Makedonija in Bolgarija zatekli k uporabi vojske in razglasitvi izrednih razmer. Kljub polemikam in različnim odzivom držav v regiji, velja izpostaviti, da so slednje zgolj  tranzitne države, saj so glavni cilj beguncev države severne in zahodne Evrope.

Potencialna varnostna grožnja Srbiji, ta s humanitarnim pristopom išče podporo EU

V Srbiji poleg oblasti za begunce skrbijo številne nevladne organizacije in prostovoljci, Beograjčani pa begunce, kljub občasnim incidentom, sprejemajo relativno odprtih rok. Srbija je postavila začasno begunsko središče v vasi Miratovci v bližini Preševa, septembra pa bo v bližini Beograda zgradila nov začasni begunski center. Letos je čez Srbijo registrirano potovalo 100.000 beguncev – prav toliko naj bi jih čez državo potovalo neregistrirano. V naslednjih treh mesecih jih pričakujejo še 70.000.

Glede na te podatke lahko tak val beguncev predstavlja varnostno grožnjo za Srbijo, saj država ni sposobna sama obvladati tako velikega števila beguncev in poskrbeti za njihovo zdravstveno oskrbo. Slednje se je potrdilo v izjavi srbskega obrambnega ministra Bratislava Gašića, ki je izrazil prepričanje, da Srbija ne bo mogla obvladovati nastale situacije in pozval k pomoči EU.

Begunsko krizo je v največji meri za dobro podobo Srbije v tujini uporabil srbski premier Aleksander Vučić, ki evropskim sogovornikom venomer ponavlja humanitarno noto njegove države, s čimer želi po mnenju ISR vzpostaviti pogoje za čim prejšnji začetek pogovorov o prvih pogajalskih poglavjih z EU.

Makedonija z ostrim posegom požela kritike

Odziv Makedonije na begunsko krizo se od srbskega močno razlikuje, saj je Makedonija na južni in severni meji, kjer se pojavljajo tudi izgredi, razglasila izredne razmere. Za umiritev razmer je na obmejne prehode poslala celo vojsko, ki je proti beguncem uporabila solzivec in gumijevke. Makedonska vlada je bila zaradi tega s strani nevladnih organizacij ostro kritizirana. Amnesty International je Makedonijo celo obtožil paravojaških aktivnosti in kršitev mednarodnega prva.

Kljub uradnemu odzivu Evropske komisije, da ima Makedonija pravico nadzorovati svojo mejo, smo na ISR prepričani, da si je Makedonija z ostrim vojaškim posegom zapravila ugled sodobne in demokratične evropske države. Prav tako smo prepričani, da bodo postopanja makedonskih varnostnih sil Makedoniji škodila pri njenih pogajanjih z EU, ki so že dalj časa na mrtvi točki. Kljub temu, da ima Makedonija omejene kapacitete za oskrbo beguncev, bi se morala zavedati, da je zgolj tranzitna države za begunce in kot taka ni zanimiva za gospodarski azil. Glede na to, da si država močno prizadeva v najkrajšem možnem času postati polnopravna članica EU, bi se morala zavedati, da evropsko pravo beguncem v danih razmerah daje določene pravice, ki bi jih morale države spoštovati.

ISR mnenje

Območje Zahodnega Balkana v celotni begunski krizi predstavlja le tranzitno pot do bolj zaželenih severnih in zahodnoevropskih držav, kljub temu pa lahko večji naval beguncev v teh državah povzroči povečanje varnostnih in zdravstvenih negotovosti. Rešitev begunske krize je v enotnem pristopu EU, ki bi morala poleg enakomerne porazdelitve beguncev med članice EU začeti razmišljati tudi o odpravi vzrokov za nastalo krizo. EU bi morala v okviru organizacije NATO z ZDA na srednji rok v Siriji, Iraku in Libiji pomagati vzpostaviti učinkovito državno oblast in onemogočiti delovanje Islamske države. Članice organizacije NATO pa bi morale na kratek rok vzpostaviti delovanje varnih – tamponskih con v Siriji in Iraku ter tako omogočiti nastanitev beguncev v teh conah.

ZNAČKE / / / / / / / / / / / /