Inštitut za strateške rešitve
Odziv EU na begunsko krizo ogroža temelje njene ekonomske integracije
5. novembra 2015 / 14:20

Begunska kriza je v zadnjih mesecih spremenila podobo EU. Evropski odziv na begunsko krizo je neučinkovit, zato so posamezne države članice prepuščene same sebi pri spopadanju z velikim prilivom migrantov. Nekatere izmed članic EU so to izkoristile za širjenje populizma in nabiranje notranje političnih točk. Znotraj območja Schengna so nekatere države članice EU na svojih mejah že začele izvajati poostrene varnostne ukrepe in celo postavljati fizične ovire, kar pomeni de facto vzpostavitev nekdanjih državnih meja in posledično prenehanje veljavnosti Schengenskega območja. S tem so po našem mnenju ogrožene štiri temeljne ekonomske svoboščine, ki predstavljajo ekonomske temelje EU, s katerimi se zagotavlja notranji trg: prost pretok blaga, prosto gibanje oseb, prost pretok storitev in prost pretok kapitala ter plačil.

Ekonomske svoboščine so v zadnjih desetletjih omogočile liberalizacijo in razcvet trgovinske menjave med državami članicami EU. Glede na povedano smo na ISR prepričani, da bodo predstavniki evropskega gospodarstva in industrije od svojih vlad terjali hitro ter učinkovito rešitev nastale situacije, saj bo omejevanje prostega pretoka blaga med državami članicami EU negativno vplivalo na njihovo poslovanje. Rešitev pa bo morala biti dosežena na ravni EU, saj bo v nasprotnem primeru neučinkovita. Po našem mnenju bo EU s Turčijo prisiljena doseči dogovor o zajezitvi prehoda migrantov iz Turčije v EU. Slednje bo pomenilo, da bo morala EU za dosego takšnega sporazuma verjetno Turčiji ponuditi določene ugodnosti, kot na primer vizumsko liberalizacijo in odpiranje novih poglavij v pogajanjih z EU, za izvajanje ukrepov zajezitve pretoka migrantov iz Turčije v EU. Nadaljnja evropska integracija Turčije bo za EU prestavljala velik izziv, saj posamezni voditelji držav članic temu niso naklonjeni in ne podpirajo avtoritarne politike turškega predsednika Erdogana.

Na ISR smo še prepričani, da nemški inštitut Bertelsmann Stiftung v svojem aprilskem poročilu, kjer je napovedal, da bo Nemčija do leta 2050 potrebovala povprečno 500.000 tuje delovne sile na leto, če bo hotela ohraniti gospodarsko rast, ni upošteval vseh okoliščin in negotovosti, ki jih prinese velik pritok migrantov v državo. Ob zadnjih dogodkih se je pokazalo, da je bil zanemarjen varnostni vidik, ki je posamezne države članice EU pripeljal do tega, da so začele ograjevati svoje meje in izvajati poostren nadzor. Veliko število migrantov predstavlja veliko breme tudi za socialno in zdravstveno blagajno posamezne države, kar lahko enormno poveča proračunski deficit in s tem poslabša bonitetno oceno posamezne države. Po drugi strani bi se lahko velik pritisk na socialno in zdravstveno blagajno odrazil tudi v nižanju pravic iz teh blagajn, kar bi povzročilo velik odpor med lokalnim prebivalstvom in bi lahko vplivalo na notranje politično stabilnost držav. V Nemčiji je zaradi begunske krize že prišlo do zaostritve notranje politične situacije, saj se je morala nemška kanclerka Angela Merkel soočiti z odkritim uporom koalicijske CSU, ki je zagrozila celo z izstopom iz vlade.

Nemška podjetja bodo morala pri načrtovanju poslovnega procesa in vključitvi migrantov v delovni proces upoštevati tudi pomanjkanje kvalifikacij in izobrazbe migrantov. Po podatkih nemške zvezne agencije za zaposlovanje BA naj bi bilo 81 % migrantov brez kakršnihkoli kvalifikacij. Slednje pa pomeni, da bodo morala nemška podjetja in država migrante najprej izobraziti, če jih bodo želela vključiti v delovni proces, kar bo predstavljalo znatno finančno breme.

ZNAČKE / / / / / / / / / / / /