Inštitut za strateške rešitve
Posvet Strategic Foresight 2018: Slovenski izvoz na dolgi rok potrebuje višjo dodano vrednost
17. januarja 2018 / 16:06

Inštitut za strateške rešitve (ISR) je ob šesti zaporedni izdaji publikacije Strategic Foresight v Ljubljani organiziral dogodek, posvečen predvidevanju politično-družbenih in gospodarskih trendov. Tema dogodka: Gospodarska rast ima rok trajanja. Na okrogli mizi so sodelovali gospodarstveniki Janez Škrabec (Riko), Žiga Vavpotič (Outfit7), Sibil Svilan (SID Banka), Blaž Brodnjak (NLB), pogovor je povezoval novinar časopisa Delo Miha Jenko. Skupna ugotovitev sogovornikov je, da Slovenija na dolgi rok potrebuje višjo dodano vrednost v izvozu.

Direktor ISR Tine Kračun je v uvodnem nagovoru dejal, da evropska gospodarstva v zadnjih letih sicer rastejo, a to ne pomeni, da ne obstajajo tudi politične negotovosti. Visoki odstotki, ki jih prejemajo stranke s skrajnimi pogledi, načenjajo zaupanje v države, ki veljajo za stebre EU, in povečujejo nevarnost skepticizma v idejo združene Evrope. Izpostaviti je treba še razmeroma visoko stopnjo tveganja revščine v državah EU, vedno večje razlike med bogatimi in revnimi, kar vse vodi v krepitev nacionalizma in s tem večjo politično negotovost – ne samo v EU, tudi drugod po svetu.

Direktor raziskav in razvoja na ISR Jure Stojan je predstavil testno različico indeksa za ocenjevanje ekonomske sedanjosti (nowcastinga), ki omogoča vpogled v gospodarsko dogajanje več mesecev pred uradnimi statistikami. Indeks med drugim temelji na uporabi in primerjavi »čustvenosti« skoraj 20 tisoč sporočil, ki jih je 20 svetovnih korporacij v zadnjih 13 letih pošiljalo finančnim trgom. Glavne ugotovitve so: 1.) velike korporacije v sporočilih uporabljajo besede, pri katerih čustveni naboj niha od optimizma do pesimizma, 2.) če je kriza morda že na poti, globalne korporacije tega doslej še niso zaznale oziroma se to ne odraža v njihovem komuniciranju navzven, 3.) če bodo januarska sporočila finančnim trgom zvenela preveč črnogledo, to še ni nujno utemeljen razlog za strah – tako je namreč vsako leto.

»Slovenija danes ne deluje strateško, je premalo pogumna in premalo globalna. Povečujemo javni sektor, iz krize pa se ničesar ne naučimo, in to ni dobra popotnica za spremembe, ki se dogajajo v svetu,« je prepričan predsednik družbe Outfit7 Žiga Vavpotič. Meni tudi, da si posebno pozornost zasluži ravnanje s talenti in da so zaradi tega ključni mednarodno konkurenčni pogoji zaposlovanja.

Direktor družbe Riko Janez Škrabec je poudaril, da študije kažejo, da je Slovenija pri razvoju talentov v vrhu sveta.  »To omogoča naš izobraževalni sistem, naša socialna kohezivnost. Prepričan sem, da je naše življenje zaradi tega kakovostnejše, kot je bilo pred leti.«

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je prepričan, da lahko Slovenija resen preboj dodane vrednosti naredi le z znanjem, kritičen pa je do izobraževalnega sistema: »Slovenski izobraževalni sistem je treba prenoviti. Imamo ogromno programov, ki so neaplikativni. Primanjkuje nam na primer informatikov. Rabimo odločno reformo izobraževalnega sistema, delovnopravne zakonodaje in pokojninske zakonodaje.«

Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan je izpostavil, da bo za Slovenijo izvoz tudi v prihodnje pomemben, saj je premajhna, da bi uspevala samo na domačem trgu. »Dodana vrednost v slovenskem izvozu je sicer v porastu, a ključno je vprašanje, kje se dviga. Dviga se pri proizvodnji z enostavnimi produkti, ki so nižje v verigi vrednosti. Zaradi tega slovenska podjetja izgubljajo svoj položaj. To kaže, da nismo dovolj ambiciozni in da nimamo dovolj zagona, da bi bili izvozno bolj konkurenčni.« Izziv ostaja tudi diverzifikacija izvoza, zdaj smo preveč osredotočeni in vezani na trg EU, je še dejal Svilan.

Janez Škrabec je na vprašanje, kako blizu smo krizi, odgovoril: »Nova gospodarska kriza bo prišla prej ali slej. Treba je dajati na stran in z rezervo ne obupati v slabih časih. Politiki položimo na srce, da države Zahodnega Balkana čimprej spravi v EU, ker nam trgovanje z njimi koristi.«

ZNAČKE