Inštitut za strateške rešitve
Ruski embargo pritisk ali priložnost za Srbijo in Črno goro?
22. avgusta 2014 / 9:57

Močan vpliv, ki ga je Rusija v državah Zahodnega Balkana pridobila v zadnjih petnajstih letih, se ne kaže samo v skoraj 40-odstotnem deležu nepremičninskega sektorja v Črni gori, velikem deležu ruskih turistov v regiji, vztrajanju pri gradnji Južnega toka ali v trgovinskih ugodnostih, ki jih ima Srbija pri trgovanju z njo, temveč ga odseva predvsem poseben položaj Srbije in Črne gore v sporu EU in Rusije. Srbija se izražanju stališča glede sankcij EU zoper Rusije uspešno izogiba že vse od začetka ukrajinske krize. Srbski premier  pa je celo večkrat poudaril, da bi bila Srbija ob milijardo evrov, če bi podprla sankcije. Črna gora je sankcije proti Rusiji sicer podprla, a ves čas poudarja, da gre pri tem zgolj za zasledovanje prepričanj črnogorske politike v mednarodnih odnosih in da nikakor ne gre za proti-ruske ukrepe. Strategija obžalovanja nastale situacije se je Črni gori očitno splačala, saj embargo na kmetijske proizvode, ki ga je Rusija uvedla v začetku avgusta, za Črno goro, ki v Rusijo izvaža predvsem vino in mesnine, ne velja.

Nevtralen ali pro-ruski položaj Srbije v sporu EU-Rusija?

Srbija in Črna gora si zaradi embarga obetata povečanje izvoza ‘prepovedanih dobrin’ v Rusijo. V Srbiji se že kaže povečano povpraševanje po sadju, zelenjavi, svinjini, sadnih sokovih, sirih in sladoledu. Trenutno Srbija v Rusijo izvozi za okoli 117 milijonov dolarjev kmetijskih proizvodov, sankcije pa bi utegnile povečati izvoz , kar bi bilo za državo, ki se je v prvih sedmih mesecih leta vsak dan zadolžila za 3,5 milijonov evrov, zagotovo pozitivno. Da si Srbija resnično obeta povečanje izvoza v Rusijo in da zaradi zaostrenega stališča EU do Rusije ni pripravljena ogroziti svojih tradicionalno dobrih odnosov s Kremljem, kaže tudi odločitev države, da ne bo dovolila izvoza pridelkov iz držav članic EU preko svojega ozemlja.

Se bo sedenje na dveh stolčkih Črni gori izplačalo?

Vprašanje ostaja, ali bo evropsko okno v Rusijo v času sankcij postala Črna gora, ki je od ruskega kapitala, kapitalna vlaganja Rusije v Črno goro predstavljajo okoli 5 odstotkov črnogorskega BDP, močno odvisna. Letos se je Črna gora že zapletla v manjši diplomatski spor z Rusijo in malo verjetno je, da si želi novih sporov. Upoštevajoč veliko željo črnogorske politike po članstvu v EU in Natu pa je povsem mogoče, da bo država pritiskom EU popustila in dovolila izvoz v Rusijo preko svojega ozemlja. Kakšna bo reakcija Rusije v tem primeru, je v tem trenutku težko napovedati, vsekakor pa velja izpostaviti, da velika odvisnost Črne gore od ruskega kapitala državo postavlja v precej nezavidljiv položaj.

EU si ‘izgube’ Zahodnega Balkana ne more privoščiti

Zaradi možnosti povečanja srbskega in črnogorskega izvoza v Rusijo v času enoletnega embarga, je moč pričakovati nove pritiske Bruslja na obe državi. Slednji se že kažejo v pozivih EU Srbiji in Črni gori naj nastalih zaostrenih gospodarsko-političnih odnosov med EU in Rusijo ne izkoriščata v svoj prid. Kakšno strategijo bo pri pridobivanju Srbije in Črne gore na svojo stran ubrala EU bo jasno že 28. avgusta, ko bo potekala konferenca o integraciji balkanskih držav v EU, pa tudi na vrhu Nata, ki bo septembra potekal v Wellsu.
Pogajanja za vstop Srbije in Črne gore v EU se utegnejo upočasniti, pričakovati je tudi bolj dosledno upoštevanje kriterijev za priključitev Uniji kot smo mu bili priča do sedaj, a do njihove zamrznitve ne bo prišlo, saj je širitev na območje Zahodnega Balkana za EU izjemnega geostrateškega pomena. Poleg tega pa si Bruselj nove razmejitve, sploh pa ne v regiji, ki velja za nestabilno in tesno navezano na Rusijo, ne more privoščiti.

ZNAČKE / / / / / / / / / /