Inštitut za strateške rešitve
Se bo poslovni spor med madžarskim Mol in hrvaško vlado spremenil v meddržavnega?
24. oktobra 2013 / 9:39

Spor med Madžarsko in Hrvaško se je zaostril leta 2009, ko je stekla preiskava glede suma korupcije. Hrvaško sodišče je odločilo, da je nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader s strani Zsolta Hernadija prejel podkupnino. Madžarsko sodišče koruptivnih dejanj ni ugotovilo. Zadnja tri leta je Madžarska ugotovitve hrvaškega sodstva zavračala, Mol pa je zavračal pogajanja s hrvaško vlado, ki si ponovno želi prevzeti upravljanje Ine. Šele septembra letos sta hrvaška vlada in Mol pričela s pogajanji, ki pa se, zaradi oktobra izdane mednarodne tiralice in evropskega pripornega naloga zoper Zsolta Hernadija, nekdanjega predsednika Mol, utegnejo zavleči. Mol naj bi že razmišljal o prodaji svojega deleža v hrvaški Ini, možnih scenarijev razvoja dogodkov, ki jih med drugim analizira to poročilo, pa je več.

KRONOLOŠKI PREGLED SODELOVANJA MOL IN
HRVAŠKE VLADE V LETIH 2003 DO 2012

Vrsto let je imela Ina monopol nad raziskovanjem, izkoriščanjem in prodajo nafte ter plina na Hrvaškem. Vse do privatizacije je bila Ina vodilno podjetje na tem področju v regiji. Leta 2003 je hrvaška vlada objavila javni razpis za prodajo svojega deleža v Ini. Za nakup slednjega so se v zadnjem krogu potegovala tri podjetja – madžarski Mol, avstrijski OMV in ruski Rosnneft. Na koncu je vlada 25-odstotni delež plus eno delnico Ine za 505 milijonov ameriških dolarjev prodala madžarskemu Mol. Pogodbo o prodaji deleža in dogovor delničarjev, ki je med drugim določil tudi sestavo nadzornega odbora Ine (dogovorjeno je bilo, da bo ta štel sedem članov – pet jih je bilo imenovanih s strani hrvaške vlade, dva pa s strani MOL) sta podpisala hrvaški minister za gospodarstvo Ljubo Jurčič in predsednik Mol Zsolt Hernadi. Oktobra 2008 je preko javne ponudbe Mol kupila še 22,15 odstotkov delnic podjetja in s tem svoj delež v Ini povečala na 47,15 odstotkov. Hrvaška vlada je lastnica 44,84 odstotkov delnic Ine.

Januarja 2009 je bil dogovor delničarjev spremenjen. Glavna sprememba je bila odločitev o tem, da bo nadzorni odbor štel devet,  in ne več sedem, članov. V skladu z novim dogovorom je pet članov odbora določil Mol, hrvaška vlada enega, enega pa so izbrali delavci. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo upravni odbor sestavljen iz šestih članov, po trije iz vsake strani. Sočasno sta hrvaška vlada in Mol podpisala t.i. Dogovor o plinu, ki je določal, da bo hrvaška vlada odkupila plinska skladišča Ine v Okoliju. Decembra 2009 je bil sprejet prvi amandma omenjenega dogovora s katerim je vlada svojo obveznost nakupa prestavila na 1. december 2010.

Sum korupcije se pojavi že leta 2010

Na predlog Socialdemokratske stranke je bila maja 2010 ustanovljena posebna komisija za proučevanje dogodkov povezanih  z dogovorom med Mol in vlado glede Ine iz leta 2009. Preiskava je pokazala, da sta bila tako Dogovor o plinu kot njegov amandma sklenjena netransparentno. Zaključki preiskave komisije so bili hitri (in sumljivi) predvsem zato, ker opozicija in koalicija nista zmogli uskladiti svojih stališč glede nastale situacije. Vlada je zaradi tega oktobra 2010 razveljavila Sporazum o plinu. Decembra istega leta je Mol objavil javno ponudbo odkupa delnic Ine malih delničarjev. Ponudba je uspela, Mol pa je tako postal lastnik 47,26-odstotnega deleža Ine. Za delnico je ponudil enak znesek kot pri prejšnjem nakupu.

Trgovanje z delnicami Ine med tujimi investitorji je vzbudilo pozornost HANFE, hrvaškega finančnega nadzornika, ki je marca 2011 prepovedal trgovanje z Ininimi delnicami na hrvaški borzi. Sledila je preiskava v kateri je HANFA ugotovil, da obstaja sum nakupa delnic Ine z opranim denarjem. Vložena je bila kazenska ovadba zoper kupcev Ininih delnic iz Slovaške, Madžarske in Cipra.

Hrvati potrdili sum korupcije, Madžari ne

Maja 2011 je bila vložena obtožnica zoper Ino zaradi manipulacije trga in poslovne goljufije. Junija istega leta je hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) potrdil začetek preiskave zoper nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja. Slednji je bil osumljen prejema 10 milijonov evrov podkupnine s strani Zsolta Hernadija, s čimer naj bi Molu omogočil dominatni položaj v Ini. MOL je vse obtožbe zanikal, madžarsko tožilstvo pa je iz naslova zaščite interesov madžarskih državljanov zavrnilo možnost zaslišanja Hernadija s strani USKOK. Sočasno je vlada odobrila pričetek pogajanj med vlado in Mol glede spremembe dogovora delničarjev iz leta 2009. Madžarska vlada je leta 2011 večkrat poudarila, da ni pripravljena na pogajanja ali spremembe obstoječega dogovora med hrvaško vlado in madžarskim podjetjem.

Decembra 2011 je bil izdan priporni nalog za Sanaderja. Preiskava je stekla tudi na Madžarskem, a v času preiskave madžarsko tožilstvo ni našlo znakov, ki bi nakazovali na to, da je bilo storjeno kakršnokoli kriminalno dejanje madžarskih državljanov. Leto dni kasneje je bil nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader tudi uradno obtožen prejemanja podkupnine v primeru Mol-Ina, obsojen je bil na deset let zaporne kazni.

ANALIZA DOGODKOV SPORA V LETU 2013

Spor med Madžarsko in Hrvaško se je zaostril leta 2009, ko je stekla preiskava glede suma korupcije. Hrvaški sodni mlini so razsodili, da je Ivo Sanader s strani Zsolta Hernadija prejel podkupnino. Zadnja tri leta je Madžarska ugotovitve hrvaškega sodstva zavračala, češ, da je madžarsko sodišče ugotovilo, da nihče izmed vpletenih Madžarov ni storil kriminalnega dejanja, Sanader pa je v tem času večkrat vložil pritožbo na sodbo. Šele septembra letos sta hrvaška vlada in Mol pričela s pogajanji, za kar si je hrvaška vlada prizadevala vse od leta 2011. Za glavnega pogajalca hrvaške strani je bil imenovan minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak, ki v svojih redkih izjavah ostaja optimističen in prepričan, da bosta državi dosegli dogovor.

Mednarodna tiralica in evropski priporni nalog zaostrili spor

Oktobra sta bila izdana rdeča mednarodna tiralica in evropski priporni nalog za izročitev predsednika uprave madžarske energetske družbe Mol Zsolta Hernadija. Njegovo prijetje je zahtevalo hrvaško tožilstvo zaradi suma podkupovanja nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja. USKOK bremeni Hernadija, da je plačal deset milijonov evrov podkupnine Sanaderju, da bi leta 2009 zagotovil odločitev hrvaške vlade o prepustitvi upravljaljskih pravic v hrvaški Ini madžarskemu strateškemu partnerju, čeprav ta ni imel in še vedno nima večinskega deleža v hrvaškem strateškem podjetju. Madžarska se, razumljivo, s tem ne strinja in trdi, da Hrvaška z izdajo pripornega nalogo krši evropsko zakonodajo. Vse skozi Madžarska tudi poudarja, da gre za poslovni in ne za politični spor ter da mora država spoštovati odločitve svojega sodstva, ki je odločilo, da nihče izmed madžarskih državljanov vpletenih v spor Ina-Mol ni kršil zakonodaje. Izdani priporni nalog je komentirala tudi Evropska komisija, ki meni, da ima Hrvaška vso pravico do njegove izdaje.

Na ISR delimo stališče Evropske komisije, saj ocenjujemo, da je želja po zaslišanju Hernadija po tem, ko je hrvaško sodišče ugotovilo, da je Sanader od njega prejel podkupnino, upravičena in legalna ter da Hrvaška s tem ne krši evropske pravne zakonodaje kot tudi ne posega v pravno zakonodajo Madžarske. Izdaja tiralice in pripornega naloga tudi ne izražata dvoma v madžarsko sodstvo kar potruje tudi nedavna izjava hrvaškega premierja Milanovića o tem, da razume stališče madžarske vlade in da je slednja dolžna spoštovati in stati za odločitvami svojega neodvisnega sodstva.

Poslovni spor z elementi političnega

Zaradi navedenih razlogov na ISR ocenjujemo, da spora med Mol in hrvaško vlado ne moremo več razumeti in analizirati zgolj kot poslovnega. Slednje je bilo težko že pred izdajo tiralice in pripornega naloga, saj državna vlada pri svojem mednarodnem poslovanju nikoli ne more popolnoma zanemariti svojih političnih in strateških interesov. Na to kaže tudi ugotovitev o korupciji na najvišji politični ravni. Nedvomno gre za poslovni spor dveh subjektov, ki pa zaradi izdaje mednarodne tiralice in evropskega pripornega naloga vsebuje tudi elemente političnega spora in odpira vprašanje spoštovanja načel vladavine prava na Madžarskem in Hrvaškem. Da spor kaže elemente političnega spora, kaže tudi dejstvo, da situacijo komentirata tako hrvaška kot madžarska vlada, vmešala pa se je tudi Evropska komisija. Kljub vsemu ne pričakujemo, da bo spor iz poslovnega prerasel v bilateralnega, saj slednje ni v interesu Hrvaške ali Madžarske.

MOŽNI SCENARIJI RAZVOJA DOGODKOV

V kolikor dogovor med Mol in hrvaško vlado ne bo sklenjen, madžarskemu podjetju ne bo preostalo nič drugega kot da proda svoj delež v Ini. Madžarska vlada je Mol že pozvala k prodaji slednjega hrvaški vladi ali nekomu tretjemu. Ocenjuje namreč, da bi s tem omejila posledica spora med državama in preprečila, da bi slednji prešel v meddržavnega.

Pogajalsko izhodišče Mol ocenjujemo kot relativno slabo, saj se utegne zgoditi, da bo delnice Ine Mol primoran prodati po nižji ceni od tiste, ki so jo plačali pred leti. Delnice Ine namreč na madžarski borzi kotirajo zelo slabo. Odločitev o prodaji delnic bo zato za Mol izredno težka. Še toliko bolj zato, ker Ina predstavlja petino dohodka Mol in kar 40 odstotkov proizvodnje nafte. Da je Ina dobro stoječe podjetje pričajo tudi rezultati analize SeeNews, ki je pokazala, da sta hrvaška Ina in srbski NIS edini dve podjetji iz držav nekdanje Jugoslavije, ki sta se znašli na seznamu desetih najbolj uspešnih podjetjih jugovzhodne Evrope.

1. Mol proda delnice hrvaški vladi

Po poročanju hrvaških medijev naj bi imela hrvaška vlada pravico pred ostalimi zainteresirani kupci. Madžari bi to pravico utegnili izpodbijati, saj trdijo, da hrvaška vlada svojih obveznosti, ki se nanašajo na prevzem uvoza poslovanja s plinom in so zapisane v dogovoru, ni izpolnila. V kolikor bi hrvaška vlada dejansko bila potencialni kupec ostaja vprašanje, kje bi dobila denar za odkup delnic. V teoriji obstaja možnost sklenitve dogovora z Evropsko banko za obnovo in razvoj ali Evropsko investicijsko banko, ki bi poskrbeli za priliv kapitala.

Močno utegne na nadaljni razvoj dogodkov, če bi prodaja delnic hrvaški vladi postala realnost, vplivati tudi obsodba Sanaderja. Če bo končna sodba enaki sodbi prvostopenjskega sodišča, bo to dokončna potrditev dosedanjih trditev o tem, da je bil posel med Mol in Ino koruptivno dejanje. Vlada bi v tem primeru lahko razveljavila vse sklenjene pogodbe med njo in Mol.

2. Mol proda delnice tretji stranki

V zadnjih letih je bilo s strani Madžarov in Hrvatov večkrat lahko slišati, da razmišljajo o prodaji svojega deleža Rusom. Pri tem so se kot možni kupci največkrat omenjala podjetja Gazprom (ta je v zadnjih tednih  večkrat sicer izjavil, da se za nakup delnic Ine ne zanima in da ga zanimajo zgolj Inine bencinske črpalke), Rosneft in Lukoil. Interes za odkup delnic naj bi kazal tudi italijanski ENI. Prodajo Rusom ocenjujemo kot malo verjetno, saj prodaja strateške lastnine državi, ki ima na tem področju praktično monopol, ni v interesu nobene izmed vpletenih strani, še najmanj pa v interesu EU katere članici sta obe državi vpleteni v spor.

3. Status quo

Tretji možni scenarij pa je ohranjanje lastniškega deleža med Mol in hrvaško vlado v takšni obliki kot je sedaj. Spremembe bi bile storjene le na področju delovanja in predvsem upravljanja podjetja. Hrvaška vlada si namreč močno prizadeva, da bi imela večino v nadzornem in upravnem odboru in bi bila tako odgovorna za vodenje Ine. Vprašanje pri tem ostaja, če bi Mol na to pristal po tem, ko je leta 2009 dosegel spremembo dogovora delničarjev v svoj prid. Predvsem tretji možni analizirani scenarij je močno odvisen od pogajanj med hrvaško vlado in predstavniki Mol, ki so se začela odvijati minuli mesec. Nadaljnji razvoj dogodkov bo zanimivo spremljati predvsem zaradi dejstva, da je hrvaška vlada za petek, 25. oktobra, napovedani drugi krog pogajanj napovedala. Začasno pa je ustavila tudi vsa nadaljnja pogajanja.

ZNAČKE / / / / / / / /