Inštitut za strateške rešitve
Srbsko-hrvaški mejni spor se spreminja v trgovinsko vojno
24. septembra 2015 / 12:51

Na ISR ocenjujemo, da je uvedba medsebojnih sankcij jasen pokazatelj še vedno prisotnih medsebojnih zamer med državama in da državi vsak incident izrabita za sprožitev diplomatskega konflikta. Trenutni spor bi po naši oceni utegnil močno poslabšati odnose med državama, ki so se v zadnjih letih počasi, a vztrajno vseskozi izboljševali. Opozarjamo, da bi posledice tega spora prinesle veliko negativnih, predvsem političnih in gospodarskih, posledic. Z medsebojnim embargom državi EU kažeta, da njuni demokraciji še nista na zadovoljivi stopnji razvoja, kar bi utegnilo negativno vplivati na evropsko pot Srbije. Pričakujemo, da se bo zaradi zaustavitve gospodarskih tokov na obe državi vršil pritisk mednarodne skupnosti in da zato trenutna kriza ne bo dolgotrajna. Zaskrbljujoče pa so posledice, ki jih bo ta kriza pustila na gospodarstvu, medsosedskih odnosih in varnostni situaciji v regiji.

Politično preigravanje

Na ISR ocenjujemo, da gre pri zapori mejnih prehodov za politično preigravanje, ki temelji na prepričanju hrvaške politike, da je izigrana s strani srbske politike. Hrvaška namreč Srbijo obtožuje, da begunce namesto na Madžarsko pošilja zgolj na Hrvaško, s čimer ogroža varnostno situacijo v državi, ki je v zadnjem tednu sprejela preko 30.000 beguncev in je tako že presegla svoje kapacitete. Glede na to, da begunski val na Hrvaško zaenkrat ne prihaja skozi mejni prehod Bajakovo-Batrovci, je jasno, da je zapora meje za tovorna vozila, povračilni ukrep s katerim skuša Hrvaška Srbijo postaviti v podrejen položaj. To dodatno potrjuje izjava hrvaškega premierja Zorana Milanovića, da je Hrvaška mejo nameravala odpreti, a da tega ne bo storila, ker je Srbija zoper Hrvaško uvedla sankcije. Milanović Srbijo in Madžarsko tudi obtožuje, da sodelujeta pri pošiljanju beguncev na Hrvaško.

Vzrok za politično igro je tudi predvolilni čas na Hrvaškem. Ocenjujemo namreč, da želi Milanović z nacionalistično retoriko pridobiti dodatne glasove na volitvah in si tako zagotoviti zmago. S protievropsko retoriko, ki jo v zadnjih tednih uporablja aktualni hrvaški premier, skuša na svojo stran pridobiti predvsem evroskeptike, ki jih je na Hrvaškem veliko.

Gospodarske posledice bo čutila vsa Evropa

Zaradi še vedno zaostrenih gospodarskih razmer v Srbiji, blagega gospodarskega okrevanja Hrvaške po več letih recesije, tradicionalno šibke varnostne situacije v regiji, napetih (navkljub navidezno prijateljskih) medsosedskih odnosov in vedno prisotne populistične retorike, je močno zaskrbljujoče, da je tudi Srbija zoper Hrvaško uvedla prepoved izvoza. Medsebojni embargo bo obema državama prinesel gospodarsko škodo, prve posledice pa so že vidne. Hrvaški trgovec Agrokor je tako na primer svojim kupcem na Balkanu že sporočil, katerih izdelkov v prihodnjih dneh na njegovih policah ne bo moč kupiti.

Ob tem velja omeniti, da bo večjo gospodarsko škodo zaradi zapore meje najverjetneje utrpela Srbija, saj je njen izvoz v države srednje in zahodne Evrope praktično onemogočen.  Po ocenah Gospodarske zbornice Srbije bi utegnila zapora meje samo v zadnjih dneh Srbijo oškodovati za 20 do 30 milijonov evrov. Hrvaška naj bi dnevno utrpela za okoli milijon evrov škode.

Pojavljajo se tudi že prvi protesti s strani drugih držav. Makedonski vozniki so tako ponoči zaradi zaprtja meje protestirali in ovirali promet, situacijo pa z zaskrbljenostjo spremljajo tudi v Sloveniji in drugod po Evropi. Zapora meje namreč vpliva na transportne tokove, s tem pa na izvoz in uvoz večjega dela držav EU. Zaradi tega je moč v naslednjih dneh pričakovati povečan pritisk mednarodnih korporacij, držav članic EU pa tudi Bruslja na Hrvaško in Srbijo po čim prejšnji normalizaciji odnosov.

Nevarnost poslabšanja varnostne situacije

Z varnostnega vidika in nevarnosti pojava družbenih konfliktov je zaskrbljujoč tudi način poročanja hrvaških in predvsem srbskih medijev o trenutni situaciji. Določene medijske hiše s svojimi nacionalistično obarvanimi naslovi še dodatno poslabšujejo že tako zaostrene medsosedske odnose ter dajejo slutiti, da ima politika na medije še vedno prevelik vpliv, kar dodatno potrjujejo tezo o nezadovoljivi stopnji spoštovanja demokratičnih načel.

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / /