Inštitut za strateške rešitve
Srbsko-hrvaški mejni spor se spreminja v trgovinsko vojno
24. septembra 2015 / 12:51

Na ISR ocenjujemo, da je uvedba medsebojnih sankcij jasen pokazatelj še vedno prisotnih medsebojnih zamer med državama in da državi vsak incident izrabita za sprožitev diplomatskega konflikta. Trenutni spor bi po naši oceni utegnil močno poslabšati odnose med državama, ki so se v zadnjih letih počasi, a vztrajno vseskozi izboljševali. Opozarjamo, da bi posledice tega spora prinesle veliko negativnih, predvsem političnih in gospodarskih, posledic. Z medsebojnim embargom državi EU kažeta, da njuni demokraciji še nista na zadovoljivi stopnji razvoja, kar bi utegnilo negativno vplivati na evropsko pot Srbije. Pričakujemo, da se bo zaradi zaustavitve gospodarskih tokov na obe državi vršil pritisk mednarodne skupnosti in da zato trenutna kriza ne bo dolgotrajna. Zaskrbljujoče pa so posledice, ki jih bo ta kriza pustila na gospodarstvu, medsosedskih odnosih in varnostni situaciji v regiji. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / /
Je članstvo v EU dovolj velika spodbuda za spoštovanje demokracije v državah Zahodnega Balkana?
21. januarja 2014 / 9:34

1 Uvod

Demokracija, pojem, ki temelji na svobodno izraženi volji posameznikov in je tesno povezan z vladavino prava ter z izvajanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proces demokratičnega vladanja, ki v svojem bistvu predstavlja proces ustvarjanja in ohranjanja okolja politične odločitve, naj bi bil vpet v gospodarsko in socialno sfero, ki sta tisti, ki neposredno odražata potrebe in želja ljudstva. Pa je temu res tako? Nedavna kriza, ki je močno vplivala tudi na padec zaupanja ljudi v državo in njene institucije, je v marsičem ponovno odprla dvom o smotrnosti demokracije. Pričujoča analiza prikazuje v kakšni meri so načela demokracije in demokratičnega procesa spoštovane v državah Zahodnega Balkana. Padec zaupanja državljanov v državo in njene institucije se kaže tudi v padcu demokracije, kar je jasno pokazala vsakoletna raziskava Freedom House. Po njihovih analizah sodeč je padec demokracije moč opaziti že sedmo zaporedno leto. Leta 2012 naj bi bilo na svetu, po podatkih Freedom House, 90 popolno svobodnih držav (op. raziskava je zajemala 195 držav), med njimi tudi Hrvaška, Črna gora in Srbija. BIH, Kosovo in Makedonija po poročilu sodeč niso svobodne države ergo niso demokratične in obratno.

2 Analiza spoštovanja načel demokracije v državah Zahodnega Balkana

Zagotovo je najmočnejša spodbuda za sprejemanje nadaljnjih reform na območju Zahodnega Balkana članstvo v EU. Med tako imenovani političnimi okvirji za države Zahodnega Balkana, ki združuje pogoje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa k EU, spada tudi spoštovanje demokratičnih načel, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, manjšin, načel mednarodnega prava ter polno spoštovanje in sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

Hrvaška je julija 2013 postala prva izmed držav na Zahodnem Balkanu, z izjemo Slovenije, seveda, ki je vstopila v elitni klub 27 držav članic EU. S tem naj bi država izpolnila tudi vse zgornje zahteve povezane z demokracijo, ki jih od bodočih članic zahteva EU. Pa je temu res tako? Črna gora se o vstopu že pogaja, v kratkem, že konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, naj bi se pričela tudi pogajanja s Srbijo. Ostale države od članstva v EU loči velik prepad, a nobena izmed njih ne skriva, da je članstvo v EU eden izmed njihovih glavnih strateških ciljev.

Spodnji graf prikazuje raven demokracije v državah zahodnega Balkana. Slednja je izračuna kot povprečna vrednost demokratičnosti volilnega procesa, neodvisnosti medijev in sodstva, prisotnosti korupcije, svobode civilne družbe in demokratičnega procesa na državni ter lokalni ravni. Ocene temeljijo na lestvici, ki zavzema vrednosti od 1 do 7 pri čemer ena prikazuje najvišjo raven demokratičnega razvoja, sedem pa najnižjo. Graf prikazuje raven demokracije v obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2012.

Raven demokracije v državah Zahodnega Balkana v letu 2012

 Screenshot 2014-01-21 09.31.45

                                                                                   VIR: Freedom House. Nations in Transit 2013

Iz grafa je razvidno, da je glede na upoštevane kazalce, Kosovo najmanj demokratična država na Zahodnem Balkanu. Kosovu tesno za petami sledita BIH in Makedonija, ostale tri države pa so, glede na grafični prikaz, bolj demokratične. Visoka raven korupcije predstavlja največji problem v prav vseh državah, problematični sta tudi neodvisnost medijev in sodstva.

    2.1 Hrvaška

Hrvaška je marca 2012 ratificirala pristopno pogodbo k EU. Posledično je država pričela sprejemati številne reforme. Slednje je bilo namreč pogoj za polnopravno članstvo. Glede na to, da je Hrvaška s 1. julijem 2013 postala polnopravna članica EU, ne preseneča, da gre za svobodno državo v kateri so načela demokracije, človekove pravice in temeljne svoboščine v splošnem spoštovane.

Velik napredek je bil na Hrvaškem storjen v boju proti korupciji, ki pa kljub temu še vedno ostaja močno razširjena. Obtožba nekdanjega premierja Iva Sanadarja je dala mednarodni skupnosti vedeti, da je Hrvaška zaupanja vredna država in da bo storila vse kar je v njeni moči, da se bo uspešno borila proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Novinarska svoboda je zagotovljena in v splošnem spoštovana, a se ravno novinarji, ki poročajo o korupciji, pogosto soočajo s političnimi pritiski, ustrahovanjem in napadi. Trn v peti še vedno ostajajo posledice vojne (1991-95). Vlada sicer sodeluje s sodiščem za zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije, a dejstvo ostaja, da večina vojnih zločinov še ni razrešenih, storilci pa ostajajo nekaznovani. Politično stabilnost ogrožajo tudi nerešena mejna vprašanja z BIH in Slovenijo ter spor s Slovenijo okrog Ljubljanske banke.

Spoštovanje manjšin se je v zadnjih letih izboljšalo. Predvsem Srbi, ki so se po vojni vrnili na Hrvaško, so pogosto tarča neprimernih opazk in nasilja, a je opaziti trend upadanja. Romi ostajajo najbolj diskriminirana manjšina v državi. Z diskriminacijo se soočajo tudi ženske. Kljub temu, da hrvaška Ustava določa enakopravnost obeh spolov, je statistično gledano brezposelnih več žensk kot moških, njihova plača pa je v povprečju nižja od plače moških kolegov.

Ocenjujemo, da se ima Hrvaška za napredek pri zagotavljanju osnovnih demokratičnih načel zahvaliti predvsem zunanjim pritiskom in motivaciji hrvaških politikov po članstvu v EU. Korupcija in organizirani kriminal, kljub napredku in obsodbi nekdanjega premierja Iva Sanadarja, ostajata problematična.

 2.2 Srbija

Največjo oviro na poti Srbije v EU predstavljajo nerešeni odnosi s Kosovom. Velik premik pri normalizaciji slednjih je bil storjen s sklenitvijo bruseljskega sporazuma aprila 2013. Srbija kljub temu vztraja, da neodvisnosti Kosova ne bo priznala tudi, če bi na ta račun izgubila možnost članstva v EU. Da izpolnjujejo vsaj minimalne kriterije za vstop v Unijo priča dejstvo, da je marca 2012 država tudi uradno postala država kandidatka, 21. januarja 2014 pa je tudi začela s pristopnimi pogajanji. Srbija trdi, da izpolnjuje vse pogoje za vstop v EU, a podatki kažejo, da je napredek države počasen in da bo minilo še več let preden se bo Srbija pridružila EU.

Korupcija predstavlja resen problem, a se zdi, da odkar je delo predsednika Protikorupcijske komisije prevzel sedanji prvi podpredsednik vlade Aleksandar Vučić, boj proti njej postaja viden na vseh ravneh. Leta 2012 je bila glede na stopnjo razširjenosti korupcije, lestvico vsako leto pripravi Transperency International, Srbija med 176 državami uvrščena na relativno visoko 80 mesto.

Medijska svoboda je zagotovljena, a opažamo, da je večina medijev tako ali drugače povezanih z določenimi političnim strankami v državi, zato je o pravi svobodi medijev težko govoriti. Veliko težav ima država tudi z diskriminacijo etičnih skupin in članov gejevske in lezbične skupnosti. Evropska komisija je Srbijo že večkrat pozvala k sprejetju strategije za vključitev članov gejevske in lezbične skupnosti v družbo, a na tem področju ne zaznamo bistvenega napredka. Zadnjo ugotovitev potrjujejo tudi dejstvo, da je bila tudi letos Parada ponosa v Beogradu odpovedana v zadnjem trenutku. Leta 2012 je država dosegla velik napredek tudi pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva, ko je zaradi postopkov ponovnega spornega imenovanja v letih 2009 in 2010, več sto sodnikov in tožilcev izgubilo svoje delovno mesto.

Srbija naj bi bila svobodna demokratična država, ki ji težave povzroča predvsem visoka stopnja korupcije pa tudi ta je, po zaslugi trenutno najbolj priljubljenega politika v državi, v upadu. Osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine so na papirju spoštovane vsaj za večino srbskega prebivalstva. Pripadniki etičnih skupin in člani istospolne skupnosti pa so prepogosto tarča nestrpnosti večinskega prebivalstva.

2.3 Črna gora

EU je pridružitvena pogajanja s Črno goro odprla junija 2012, saj je država pokazala velik napredek v demokratičnem razvoju. Država, ki v marsičem glede pogajanj z EU velja za biser Zahodnega Balkana, je močno napredovala pri urejanju zakonodaje človekovih pravic. Kljub temu pa še vedno obstajajo velike razlike med nacionalnimi in evropskimi zakoni na tem področju. Prav tako so še vedno prisotne velike razlike med tistim kar je zapisano in tistim kar se dejansko izvaja.

Korupcija ostaja velik problem in je v veliki meri posledica zapuščine boja proti Miloševićevemu režimu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zakonodaja se je na tem področju v zadnjih letih izboljšala, a ima država probleme predvsem z implementacijo sprejete zakonodaje. Boj proti korupciji je uspešen na nižjih ravneh, na višjih pa je izvajanje protikorupcijske zakonodaje šibko in neenotno. Veliko prostora je vedno tudi za izboljšanje sodelovanja med policijo in pravosodjem. Leta 2010 je država močno sprejela Zakon o volitvah, ki je upošteval priporočila OVSE in Beneške komisije, in tako pokazala, da je pripravljena na spremembe, ki so posledica demokratičnega procesa.

Pravice romske, aškalske in egipčanske manjšine niso spoštovane v celoti, prostora za izboljšave zakonske podlage, ki ureja pravice manjšin, je veliko. Aprila 2012 je vlada sicer sprejela strategijo za vključevanje manjšin, a je njena implementacija počasna. Skupaj s Srbijo, BIH in Hrvaško Črna gora aktivno sodeluje tudi pri vključevanju beguncev iz časa konfliktov v nekdanji Jugoslaviji v življenje. Z diskriminacijo se pogosto soočajo tudi člani gejevske in lezbične skupnosti.

Po stopnji svobode se Črna gora lahko primerja s Hrvaško. Ker so pogajanja za članstvo v EU v polnem teku, pričakujemo, da bodo nadaljnje reforme, ki bodo izboljšale pravno državo in stopnjo demokracije, sprejete v kratkem, saj si država želi postati polnopravna članica EU že v letu 2014 ali 2015. Kljub vsemu pa mora država veliko storiti predvsem na področju boja proti korupciji in zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin za pripadnike manjšin.

2.4 BIH

Po šestnajstih mesecih politične krize, ki je sledila volitvam oktobra 2010, je bila nova vlada končno potrjena februarja 2012. Kljub začetnemu optimizmu, da bo država po hitrem postopku sprejela nujno potrebne reforme, do tega ni prišlo, vladajoča koalicija pa se je izkazala za precej nestabilno. Nastopila je nova politična kriza, ki še vedno traja in kateri, kljub številnim reformam oblasti, ki jih sprejemata obe entiteti v državi, ni videti konca. Nova vlada si je v začetku leta zadala cilj, da bo sprejela reforme, ki ji bodo omogočile, da bo BIH lahko uradno zaprosila za članstvo v EU, a precej neuspešno. Nova vladna kriza je namreč izbruhnila že maja 2012, saj se politiki (predvsem SDP in SDA) niso uspeli zediniti okoli predlaganih proračunskih rezov. Po petih mesecih političnega manevriranja je oblast oktobra 2012 prevzela SDP, a se politično stanje v državi s tem ni bistveno izboljšalo. Govorice in pozivi k rekonstrukciji države in neodvisni Republiki Srbski so vedno glasnejši, a na ISR ocenjujemo, da novega Daytonskega sporazuma, ki bi na novo definiral meje, ne bo.

Velik problem v BIH predstavljata politični pritisk na medije in ločevanje medijev na različne etične skupine. Slednje je bilo še posebej očitno v času volilne kampanje leta 2012, ko so mediji poročali zgolj za eno izmed mnogih etičnih skupin, raziskovalnega novinarstva pa sploh ni bilo. Diskriminacija je v državi zelo razširjena in vpliva tako na družbeno kot tudi na politično sfero. Kršena je tudi pravica do svobodnega zborovanja in izražanja, posamezniki in (predvsem) nevladne organizacije, ki se zoperstavijo oblasti pa so deležni povračilnih ukrepov. Problem še vedno ostaja tudi verska svoboda. Ta je na papirju zagotovljena, v praksi pa je tako, da so versko svobodni zgolj tisti ljudje, ki pripadajo tisti verski skupini, ki ji pripada večina ljudi na območju na katerem prebivajo.

Korupcija in organizirani kriminal ostajata močno razširjena. Pravna podlaga za boj proti korupciji je šibka, politične volje za boljšo ureditev tega področja pa ni. Kljub temu je potrebno priznati, da se BIH skuša boriti proti korupciji, kar je letos dokazala s sojenjem Živku Budimirju, nekdanjemu predsedniku Federacije BIH. Da je korupcija resnično velik problem v države, kažejo tudi različna mednarodna poročila, ki BIH uvrščajo med bolj skorumpirane države. Razširjenost korupcije je vidna tudi v sodstvu, ki še vedno ni povsem neodvisno in je v marsičem podvrženo političnim pritiskom.

Na počasen razvoj demokracije v BIH v marsičem vpliva njena etična sestava in dejstvo, da je bila država po vojni umetno (z Daytonskim sporazumom) razdeljena na dve entiteti. To skupaj z velikim, neučinkovitim birokratskim aparatom, del katerega so posamezniki, ki zasledujejo lastne interese, uvršča BIH med le delno svobodne države (poročilo Freedom in the World 2013). Potrebno je poudariti, da sta vzpostavitev centralne oblasti in zmanjšana moč mednarodne skupnosti v državi izboljšali raven svobode v državi, a je ta še vedno precej oddaljena od tiste ravni, ki bi dovoljevala, da je BIH razumljena kot svobodna, demokratična država.Čeprav BIH želi postati članica EU, članstvo ni dovolj velika spodbuda za sprejemanje reform, ki bi državo popeljale v demokracijo, saj politiki zasledujejo svoje in ne interesov države.

2.5 Kosovo

Razvoj demokracije na Kosovu je podvržen sporu med etičnimi Albanci in Srbi, ki se vleče že večino 20. stoletja. Kljub temu, da je Kosovo od leta 2008 priznano kot neodvisna, suverena država, Srbija njegove neodvisnosti ne priznava in nič ne kaže na to, da bo to storila v kratkem. Srbski premier je namreč že večkrat izjavil, da Srbija Kosova ne bo priznala, če tudi bi to pomenilo, da bi s tem ogrozila svoje članstvo v EU. Prvi večji premik v njunem odnosu je bil storjen aprila 2013, ko sta državi, pod budnim očesom EU, podpisali t.i. bruseljski sporazum, a to še zdaleč ne pomeni, da so odnosi med državama normalizirani, regija pa stabilna.

Novembra 2010 je Tačijeva vlada padla, kar je vodilo do predčasnih volitev decembra istega leta. Večina Srbov, ki prebiva v spornih severnih občinah Kosova, je tedaj volitve blokirala. Volitve 2010 so bile polne škandalov in so bile v marsičem popolnoma ne demokratične. Kljub vsem zapletom in obtožbam je na premierski stolček ponovno sedel Hašim Tači. Tudi zaradi tega so letošnje novembrske lokalne volitve tako zelo pomembne in ključne za normalizacijo odnosov. K udeležbi kosovskih Srbov na volitvah sta pozvala tako kosovski kot srbski premier. Kosovska politika zagotavlja, da bodo tokratne volitve izpeljane v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom ter transparentno. Če ne bo zapletov, bo to zagotovo pomemben korak k razvoju demokracije na Kosovu.

Država se sooča z visoko stopnjo korupcije in organiziranega kriminala. Izvajanje protikorupcijske zakonodaje je šibko, vlada pa bi morala sprejeti nov zakon in razviti novo, celostno strategijo, ki bi urejala to področje. Nobeno presenečenje tudi ni, da je Kosovo vsako leto uvrščeno med najbolj skorumpirane države na svetu. Kosovska Ustava varuje svobodo izražanja in medijev, a je še vedno moč slišati zgodbe novinarjev, ki so bili bodisi izseljevani, bodisi podvrženi grožnjam. Politika je močno vpeta tudi v izobraževalni sistem, ki je podvržen etičnim razlikam. Omejena je tudi svoboda do zborovanja na javnih mestih. Velik korak naprej je bil v letu 2012 storjen pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva, a se še vedno prepogosto zgodi, da odločitve sodišča niso spoštovane in izvajane. Prav tako so ženske še vedno močno diskriminirane.

Kosovo je tranzitna država v kateri so temeljne človekove pravice in svoboščine le delno spoštovane. Nesmotrno bi bilo zato trditi, da je Kosovo svobodna in demokratična država. V marsičem je država v petih letih neodvisnosti dosegla napredek, a jo še vedno loči dolga pot do članstva v EU. Ocenjujemo, da Kosovo še ni zrelo za to, da se mednarodna skupnost popolnoma umakne iz države, kot to zahtevajo kosovski vodilni politiki, in da bodo novembrske lokalne volitve pokazatelj napredka, ki ga je storila država v razvoju demokracije.

 2.6 Makedonija

Kljub temu, da je Makedonija svojo razglasitev neodvisnosti mirno razglasila že leta 1991, še vedno nima razrešenih sporov s sosedi, ki močno vplivajo na politično in gospodarsko stabilnost države. Spor glede imena med Makedonijo in Grčijo predstavlja veliko oviro za Makedonijo na njeni poti v zvezo Nato. Vse od razglasitve neodvisnosti si oblast v državi izmenjujeta levo in desno sredinska vlada, pri čemer je zanimivo dejstvo, da je bila etična Albanska stranka del prav vsake vlade.

Makedonija v splošnem izpolnjuje politična merila za vstop v EU, a ima velike težave s spoštovanjem človekovih pravic in varstvom manjšin. Prav tako ni v celoti spoštovana svoboda izražanja v medijih, saj je velika večina medijev pro-vladnih, veliko je tudi napadov na novinarje. Novinarska svoboda pa je tudi tista, ki je v državi najmanj spoštovana.

Svoboda do zbiranja in združevanja je načeloma spoštovana. Verska in akademska svoboda sta zagotovljeni, a je potrebno poudariti, da je izobraževalni sistem, upoštevajoč evropske standarde, šibak. Učbeniki se ne posvečajo analizi obdobja po razglasitvi neodvisnosti, temveč največ pozornosti namenjajo obdobjem pred 1. svetovno vojno. Reforma je nujno potrebna, saj bo, če ne prišlo do etične segragacije v šolskih klopeh, katere zametki so že vidni. Ženske so pravno gledano enakovredne moškim, a je opaziti, da jim družba še vedno ‘dovoljuje’ zgolj bolj tradicionalne vloge. Korupcija je velik problem tudi v Makedoniji. Zakonodaja za boj proti korupciji obstaja in je bila okrepljena v letu 2012, a ima država velike probleme z njenim izvajanjem. Slednje je še posebej očitno v izvajanju najrazličnejših javnih del. Tudi sodna veja oblasti je močno podvržena korupciji.

Makedonija je le delno svobodna država, a se močno trudi, da bi postala svobodna. Čeprav načeloma izpolnjuje pogoje za vstop v EU in je država kandidatka že od leta 2005, je uspešnost pogajanj Makedonije z EU močno podvržena večletnemu sporu z Grčijo in Bolgarijo.

3 Ugotovitve

Ugotavljamo, da tudi možnost tako želenega članstva, ali v primeru Hrvaške dolgo želenega članstva, v EU ni dovolj velika spodbuda za nadaljnji razvoj demokracije. Če so države na papirju demokracije, se v praksi izkaže, da temu ni tako. Tri izmed obravnavanih šestih držav veljajo za svobodne/demokratične, a kljub temu ugotavljamo, da za vseh šest držav veljajo enaki izzivi.

Največji izziv za vse države Zahodnega Balkana predstavlja spoštovanje pravne države, predvsem močno razširjena korupcija in organizirani kriminal, svoboda izražanja v medijih, spoštovanje manjšin ter meddržavni spori, ki imajo svoje korenine še v času nekdanje skupne države in močno ogrožajo politično, varnostno, družbeno in gospodarsko varnost v širši regiji.

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / /
Se na Kosovu v ozadju oblikuje nova oblast?
12. avgusta 2013 / 11:24

Ramuš Haradinaj, vodja Zvezništva za prihodnost Kosova, je izjavil, da je za prihodnost države bolje, če se Tačijeva stranka PDK odloči, da bo delovala v opoziciji. Ocenjuje, da bi to bolj pozitivno vplivalo na nadaljnji razvoj demokracijo na Kosovu. Sedanjo vlado ocenjuje kot slabo. Tudi vodja LDK Isa Mustafa ocenjuje, da bo njegova stranka na volitvah premagala Tačijevo. Sedanji premier Hašim Tači se je na izjave že odzval in zatrdil, da jih ne vidi kot grožnjo.

ZNAČKE / / / /