Inštitut za strateške rešitve
Nove zahteve IMF za BiH
20. aprila 2016 / 9:45

Po poročanju portala Nezavisne naj bi IMF od vlade Republike Srbske in Federacije BiH v zameno za sklenitev 1,05 mlrd KM vrednega posojilnega sporazuma zahteval omejitev mase plač  in odpuščanje v javnem sektorju, poenotenje davčnih podatkov in učinkovitejši nadzor nad bančnim sistemom. Na področju bančnega sektorja Republike Srbske naj bi posojilni sporazum predvideval tudi likvidacijo ali privatizacijo Banke Srbske.  Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / /
ISR MNENJE: EU in Grčija dosegli dogovor
17. julija 2015 / 10:33

Po tem, ko so grški volivci na referendumu zavrnili možnost sprejemanja novih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije, je grška vlada Bruslju v petek, 10. julija, manj kot teden dni po odmevnem referendumu predstavila nov predlog varčevalnih ukrepov. Kar je pri tem zanimivo je to, da so predlogi Grčiji precej podobni tistim, ki jih je EU skušala Grkom vsiliti že zadnjih pet mesecev. Bruselj je z njimi več kot očitno zadovoljen, saj je bil zaradi novega dogovora celo odpovedan izredni vrh EU, ki je bil sklican za nedeljo, 12. julija, kar kaže na pomanjkanje konstruktivnosti pri iskanju dolgoročnih rešitev. Sklenjen dogovor namreč ne predstavlja nič drugega kot nadgradnjo varčevalnih ukrepov, ki so se v preteklosti izkazali za neuspešne in v nobenem primeru ne pomeni, da se je kriza v Grčiji končala. Še več, nadaljnje zategovanje pasu bo le še dodatno obremenilo tiste, ki za finančne težave niso krivi in povzročilo nadaljnjo razgradnjo socialne države.

Razkorak med EU in MDS

V zadnjih dneh je opaziti tudi razlike v načinu reševanja grške krize s strani Mednarodnega denarnega sklada in EU. Prvi zagovarja delni odpis skupaj z rekonstrukcijo dolga, medtem ko EU, predvsem zaradi pritiska Nemčije, vztraja pri rekonstrukciji dolga in sprejemu novih varčevalnih ukrepov. Zanimivo je, da je Mednarodni denarni sklad v sredo, 15. julija, po tem, ko je grški parlament potrdil nov sveženj varčevalnih ukrepov, sporočil, da tega ne bo podprl. Kljub temu, da gledano pravno-formalno svarilo Mednarodnega denarnega sklada nima veljave, bi zaradi dolgoletnih izkušenj in ugleda te mednarodne organizacije v mednarodni skupnosti njeno stališče lahko pomembno vplivalo na nadaljnji potek dogodkov.

Pretirana fiskalna konsolidacija ni rešitev

Na Inštitutu za strateške rešitve zavzemamo stališče, da brez delnega odpisa dolga Grčija, navkljub varčevalnim ukrepom, ne bo mogla rešiti gospodarske krize s posledicami katere se sooča že vrsto let. Varčevalni ukrepi, ki jih je bila država primorana sprejeti v zadnjih letih namreč niso imeli želenega učinka, še več, javni dolg se je v letih sprejemanja varčevalnih ukrepov celo povečal. Trenutno javni dolg Grčije znaša 184 %, leta 2009, ko je Grčija pričela sprejemati varčevalne ukrepe, pa je znašal 126 % BDP. Pretirana fiskalna konsolidacija zavira domače povpraševanje in posledično tudi gospodarsko rast, ki je ključna za reševanje gospodarske krize.

Razgrajanje socialne države posledica varčevalnih ukrepov

Politika varčevanja je močno znižala tudi kakovost življenja v državi. Stopnja brezposelnosti je med najvišjimi v Evropi, saj je brez dela trenutno med 25 in 28 % državljanov. Med mladimi je brez dela celo med 50 in 60 % Grkov, kar za mnoge družine pomeni, da so odvisne od pokojnin. Ravno pokojnine so bile zadnje pol leta kamen spotike, saj je Grčija vrsto let veljala za državo z zelo ugodnimi pogoji za predčasno upokojitev. Tudi povprečna pokojnina je še leta 2009 znašala okoli 1.300 evrov in je bila med višjimi v EU. Kljub temu, da EU Grčiji v pogajanjih očita, da za izplačilo pokojnin nameni kar 16 % BDP, skoraj štirikrat več kot znaša EU povprečje, velja ob tem poudariti, da so varčevalni ukrepi  povprečno pokojnino znižali na okoli 700 evrov, pri čemer ni zanemarljivo, da 45 % upokojencev prejema pokojnino nižjo od praga revščine (665 evrov). Nizki dohodki, povprečna bruto plača znaša 1.265 evrov, povprečna neto plača pa le 699 evrov, kar kaže na izredno nesorazmeren davčni sistem, skupaj z visoko stopnjo brezposelnosti ustvarjajo ne le krizo brezposelnosti, temveč tudi razgrajuje temelje socialne države, katere reševanje bo po naši oceni veliko zahtevnejše od reševanja gospodarske krize. Razgrajanje socialne države po naši oceni vzpostavlja nevarnost za krepitev skrajnih političnih gibanj (npr. Zlata zora).

Avtorica mnenja: Maja Bratuša, ISR

 

ZNAČKE / / / / / / / / / / /
Kosovo: O minimalni plači bo odločal MDS
22. avgusta 2013 / 9:44

Kosovska vlada je odločanje o minimalni plači prepustila Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) brez, da bi se o tem posvetovala s sindikati, poročajo mediji. Sporazum z MDS določa, da se minimalna plača lahko poviša samo v primeru, ko je letna inflacija višja od dveh odstotkov. LDK je Tačijevo vlado obtožil zavajanja sindikatov in delavcev.

ZNAČKE / / / / / /