Inštitut za strateške rešitve
Spomladanska napoved Evropske komisije za Črno goro in Hrvaško manj, za Srbijo pa bolj optimistična
4. maja 2016 / 10:00

Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi, ki je bila objavljena 3. maja, kot glavna tveganja, ki bi lahko ogrozila makroekonomsko stabilnost Srbije, izpostavlja naraščajoče obresti za odplačilo dolga, indeksacijo pokojnin in plač ter morebitne zamude pri reformi javne uprave in prestrukturiranju državnih podjetij. Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi opozarja, da glavna tveganja za vzdržnost hrvaških javnih financ predstavljajo kolektivna pogajanja o plačah v javnem sektorju, negotovosti glede učinkov pretvorbe posojil iz švicarskih frankov v hrvaške kune ter morebitna klasifikacija izdatkov za investicije v državnih podjetjih pod državni dolg. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / /
Bo Hrvaška evro prevzela do leta 2020?
3. marca 2016 / 10:08

Premier Tihomir Orešković je prepričan, da bo Hrvaška v roku dveh do štirih let izpolnila vse kriterije za prevzem evra. Marsikdo o tem ni tako trdno prepričan. Minister za finance Zdravko Marić tako poudarja, da je časovni okvir prevzemanja evra težko določiti in da se mora država osredotočiti na zniževanje javnega dolga in primanjkljaja. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / /
Črnogorski javni dolg se bo povečeval do leta 2018
8. oktobra 2015 / 9:19

Svetovna banka pričakuje, da se bo v Črni gori javni dolg še naprej povečeval. Rast javnega dolga banka pričakuje do leta 2018, kar bo posledica potrebnih sredstev za gradnjo avtoceste Bar-Boljare. Šele potem naj bi se pričel postopno zniževati. Do 2018 naj bi javni dolg presegel 77 % BDP, letos pa naj bi znašal 66 % BDP. Črna gora ima sicer med vsemi državami v regiji največji zunanji dolg, saj ta znaša 120 % BDP. Najbolj zaskrbljujoče pri tem je, da je za več kot polovico zunanjega dolga odgovorna država.

ZNAČKE / / /
Javni dolg Hrvaške vsako sekundo višji za 59 evrov
25. septembra 2015 / 10:50

Javni dolg Hrvaške je dosegel že 38,4 milijard evrov. Vsako sekundo se poveča za 59 evrov, kar kaže na hitro rast. Do konca leta bi utegnil znašati že 90 % BDP. Vsak hrvaški državljan je zadolžen za več kot 8.870 evrov, vsaka zaposlena oseba pa za več kot 187.000 evrov.

ZNAČKE / / /
Dolg BiH hitro postaja nevzdržen
23. septembra 2015 / 9:34

Z direkcije za ekonomsko načrtovanje BiH so sporočili, da se BiH čedalje bolj zadolžuje, lansko leto se je njen dolg tako povečal za 3 %. K temu je največ prispevalo zadolževanje Republike Srbske, katere potencialni dolg vladnega sektorja je že dosegel 60 % BDP, kar je veliko več kot v Federaciji BiH, kjer potencialni dolg vladnega sektorja znaša 38,8 %. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / /
ISR MNENJE: EU in Grčija dosegli dogovor
17. julija 2015 / 10:33

Po tem, ko so grški volivci na referendumu zavrnili možnost sprejemanja novih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije, je grška vlada Bruslju v petek, 10. julija, manj kot teden dni po odmevnem referendumu predstavila nov predlog varčevalnih ukrepov. Kar je pri tem zanimivo je to, da so predlogi Grčiji precej podobni tistim, ki jih je EU skušala Grkom vsiliti že zadnjih pet mesecev. Bruselj je z njimi več kot očitno zadovoljen, saj je bil zaradi novega dogovora celo odpovedan izredni vrh EU, ki je bil sklican za nedeljo, 12. julija, kar kaže na pomanjkanje konstruktivnosti pri iskanju dolgoročnih rešitev. Sklenjen dogovor namreč ne predstavlja nič drugega kot nadgradnjo varčevalnih ukrepov, ki so se v preteklosti izkazali za neuspešne in v nobenem primeru ne pomeni, da se je kriza v Grčiji končala. Še več, nadaljnje zategovanje pasu bo le še dodatno obremenilo tiste, ki za finančne težave niso krivi in povzročilo nadaljnjo razgradnjo socialne države.

Razkorak med EU in MDS

V zadnjih dneh je opaziti tudi razlike v načinu reševanja grške krize s strani Mednarodnega denarnega sklada in EU. Prvi zagovarja delni odpis skupaj z rekonstrukcijo dolga, medtem ko EU, predvsem zaradi pritiska Nemčije, vztraja pri rekonstrukciji dolga in sprejemu novih varčevalnih ukrepov. Zanimivo je, da je Mednarodni denarni sklad v sredo, 15. julija, po tem, ko je grški parlament potrdil nov sveženj varčevalnih ukrepov, sporočil, da tega ne bo podprl. Kljub temu, da gledano pravno-formalno svarilo Mednarodnega denarnega sklada nima veljave, bi zaradi dolgoletnih izkušenj in ugleda te mednarodne organizacije v mednarodni skupnosti njeno stališče lahko pomembno vplivalo na nadaljnji potek dogodkov.

Pretirana fiskalna konsolidacija ni rešitev

Na Inštitutu za strateške rešitve zavzemamo stališče, da brez delnega odpisa dolga Grčija, navkljub varčevalnim ukrepom, ne bo mogla rešiti gospodarske krize s posledicami katere se sooča že vrsto let. Varčevalni ukrepi, ki jih je bila država primorana sprejeti v zadnjih letih namreč niso imeli želenega učinka, še več, javni dolg se je v letih sprejemanja varčevalnih ukrepov celo povečal. Trenutno javni dolg Grčije znaša 184 %, leta 2009, ko je Grčija pričela sprejemati varčevalne ukrepe, pa je znašal 126 % BDP. Pretirana fiskalna konsolidacija zavira domače povpraševanje in posledično tudi gospodarsko rast, ki je ključna za reševanje gospodarske krize.

Razgrajanje socialne države posledica varčevalnih ukrepov

Politika varčevanja je močno znižala tudi kakovost življenja v državi. Stopnja brezposelnosti je med najvišjimi v Evropi, saj je brez dela trenutno med 25 in 28 % državljanov. Med mladimi je brez dela celo med 50 in 60 % Grkov, kar za mnoge družine pomeni, da so odvisne od pokojnin. Ravno pokojnine so bile zadnje pol leta kamen spotike, saj je Grčija vrsto let veljala za državo z zelo ugodnimi pogoji za predčasno upokojitev. Tudi povprečna pokojnina je še leta 2009 znašala okoli 1.300 evrov in je bila med višjimi v EU. Kljub temu, da EU Grčiji v pogajanjih očita, da za izplačilo pokojnin nameni kar 16 % BDP, skoraj štirikrat več kot znaša EU povprečje, velja ob tem poudariti, da so varčevalni ukrepi  povprečno pokojnino znižali na okoli 700 evrov, pri čemer ni zanemarljivo, da 45 % upokojencev prejema pokojnino nižjo od praga revščine (665 evrov). Nizki dohodki, povprečna bruto plača znaša 1.265 evrov, povprečna neto plača pa le 699 evrov, kar kaže na izredno nesorazmeren davčni sistem, skupaj z visoko stopnjo brezposelnosti ustvarjajo ne le krizo brezposelnosti, temveč tudi razgrajuje temelje socialne države, katere reševanje bo po naši oceni veliko zahtevnejše od reševanja gospodarske krize. Razgrajanje socialne države po naši oceni vzpostavlja nevarnost za krepitev skrajnih političnih gibanj (npr. Zlata zora).

Avtorica mnenja: Maja Bratuša, ISR

 

ZNAČKE / / / / / / / / / / /
Svetovna banka: Zahodni Balkan za EU zaostaja več desetletij
27. maja 2014 / 9:46

Svetovna banka je v Podgorici predstavila redno polletno poročilo in napovedi gospodarske rasti ter stanja javnih financ za letošnje leto za države Zahodnega Balkana. Poročilo je izpostavilo  zanimiv podatek, da bi morale Albanija, BIH, Makedonija, Srbija, Črna gora in Kosovo na letni ravni zabeležiti vsaj 6-odstotno rast BDP, da bi v 23 letih dosegle raven razvoja EU. V lanskem letu se je gospodarstvo regije sicer okrepilo za 2,2 %, pri čemer je največjo realno rast zabeležila Črna gora (3,5 %). Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / / / /