Inštitut za strateške rešitve
Črnogorska vlada znižala krizni davek
16. novembra 2015 / 10:00

Črnogorska vlada je sprejela spremembe Zakona o davku na dohodek fizičnih oseb, ki predvideva ukinitev kriznega dava na bruto dohodke višje od 720 evrov. V letu 2016 se bo slednji iz 13 % znižal na 11 %.

ZNAČKE / / /
Hrvaška pričakuje novih 10.000 migrantov
19. oktobra 2015 / 8:32

Hrvaška se je znašla v precepu, ki je posledica velikega števila migrantov in nepripravljenost Slovenije in Avstrije na sodelovanje glede sprejema migrantov v meri kolikšni bi si Hrvaška želela. Samo v soboto je v državo vstopilo preko 6400 migrantov. Po neuradnih informacijah naj bi Grčija v Srbijo spustila preko 10.000 migrantov, ki bi danes ali v prihodnjih dneh že lahko prispeli na Hrvaško. Bo Hrvaška migrante sprejela ali jih vračala v Srbijo? Minister za notranje zadeve ponavlja, da je Hrvaška pripravljena in da dnevno lahko organizira prevoz za 5000 ljudi in to brez problemov. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / /
ISR MNENJE: EU in Grčija dosegli dogovor
17. julija 2015 / 10:33

Po tem, ko so grški volivci na referendumu zavrnili možnost sprejemanja novih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije, je grška vlada Bruslju v petek, 10. julija, manj kot teden dni po odmevnem referendumu predstavila nov predlog varčevalnih ukrepov. Kar je pri tem zanimivo je to, da so predlogi Grčiji precej podobni tistim, ki jih je EU skušala Grkom vsiliti že zadnjih pet mesecev. Bruselj je z njimi več kot očitno zadovoljen, saj je bil zaradi novega dogovora celo odpovedan izredni vrh EU, ki je bil sklican za nedeljo, 12. julija, kar kaže na pomanjkanje konstruktivnosti pri iskanju dolgoročnih rešitev. Sklenjen dogovor namreč ne predstavlja nič drugega kot nadgradnjo varčevalnih ukrepov, ki so se v preteklosti izkazali za neuspešne in v nobenem primeru ne pomeni, da se je kriza v Grčiji končala. Še več, nadaljnje zategovanje pasu bo le še dodatno obremenilo tiste, ki za finančne težave niso krivi in povzročilo nadaljnjo razgradnjo socialne države.

Razkorak med EU in MDS

V zadnjih dneh je opaziti tudi razlike v načinu reševanja grške krize s strani Mednarodnega denarnega sklada in EU. Prvi zagovarja delni odpis skupaj z rekonstrukcijo dolga, medtem ko EU, predvsem zaradi pritiska Nemčije, vztraja pri rekonstrukciji dolga in sprejemu novih varčevalnih ukrepov. Zanimivo je, da je Mednarodni denarni sklad v sredo, 15. julija, po tem, ko je grški parlament potrdil nov sveženj varčevalnih ukrepov, sporočil, da tega ne bo podprl. Kljub temu, da gledano pravno-formalno svarilo Mednarodnega denarnega sklada nima veljave, bi zaradi dolgoletnih izkušenj in ugleda te mednarodne organizacije v mednarodni skupnosti njeno stališče lahko pomembno vplivalo na nadaljnji potek dogodkov.

Pretirana fiskalna konsolidacija ni rešitev

Na Inštitutu za strateške rešitve zavzemamo stališče, da brez delnega odpisa dolga Grčija, navkljub varčevalnim ukrepom, ne bo mogla rešiti gospodarske krize s posledicami katere se sooča že vrsto let. Varčevalni ukrepi, ki jih je bila država primorana sprejeti v zadnjih letih namreč niso imeli želenega učinka, še več, javni dolg se je v letih sprejemanja varčevalnih ukrepov celo povečal. Trenutno javni dolg Grčije znaša 184 %, leta 2009, ko je Grčija pričela sprejemati varčevalne ukrepe, pa je znašal 126 % BDP. Pretirana fiskalna konsolidacija zavira domače povpraševanje in posledično tudi gospodarsko rast, ki je ključna za reševanje gospodarske krize.

Razgrajanje socialne države posledica varčevalnih ukrepov

Politika varčevanja je močno znižala tudi kakovost življenja v državi. Stopnja brezposelnosti je med najvišjimi v Evropi, saj je brez dela trenutno med 25 in 28 % državljanov. Med mladimi je brez dela celo med 50 in 60 % Grkov, kar za mnoge družine pomeni, da so odvisne od pokojnin. Ravno pokojnine so bile zadnje pol leta kamen spotike, saj je Grčija vrsto let veljala za državo z zelo ugodnimi pogoji za predčasno upokojitev. Tudi povprečna pokojnina je še leta 2009 znašala okoli 1.300 evrov in je bila med višjimi v EU. Kljub temu, da EU Grčiji v pogajanjih očita, da za izplačilo pokojnin nameni kar 16 % BDP, skoraj štirikrat več kot znaša EU povprečje, velja ob tem poudariti, da so varčevalni ukrepi  povprečno pokojnino znižali na okoli 700 evrov, pri čemer ni zanemarljivo, da 45 % upokojencev prejema pokojnino nižjo od praga revščine (665 evrov). Nizki dohodki, povprečna bruto plača znaša 1.265 evrov, povprečna neto plača pa le 699 evrov, kar kaže na izredno nesorazmeren davčni sistem, skupaj z visoko stopnjo brezposelnosti ustvarjajo ne le krizo brezposelnosti, temveč tudi razgrajuje temelje socialne države, katere reševanje bo po naši oceni veliko zahtevnejše od reševanja gospodarske krize. Razgrajanje socialne države po naši oceni vzpostavlja nevarnost za krepitev skrajnih političnih gibanj (npr. Zlata zora).

Avtorica mnenja: Maja Bratuša, ISR

 

ZNAČKE / / / / / / / / / / /
Hrvaška:Gospodarstvo še vedno v rdečih številkah
11. junija 2014 / 10:14

Državni zavod za statistiko je sporočil, da je hrvaški BDP tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, dosegel negativno rast. Znašala je 0,4 %. Podpredsednik vlade Branko Grčić še vedno trdi, da gre za rast na četrtletni ravni, ki je bila najvišja od 2008. Negativne in močno zaskrbljujoče ocene gospodarske rasti je objavila tudi Hrvaška narodna banka. V svojem poročilu so v banki zapisali, da so vse države članice EU, ki niso članice evroobmočja, z izjemo Hrvaške in Češke, zabeležile realno rast BDP v lanskem letu. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da se češko gospodarstvo počasi krepi, hrvaško pa še naprej ostaja v rdečih številkah.

ZNAČKE / / / / /
Vsak Črnogorec dolžan preko 1.000 evrov
10. junija 2014 / 9:53

Skupni dolg črnogorskih državljanov je po poročanju črnogorskih medijev na zadnji dan aprila znašal 887,3 milijonov evrov. Preračunano to pomeni, da je bil vsak državljan državi dolžan 1.364 evrov.

ZNAČKE / / /
Oddaljevanje od EU je približevanje Zahodnemu Balkanu
9. maja 2014 / 8:58

Skoraj ne mine teden, ko ne bi vsaj enkrat prebrali, da je Slovenija vedno bila in še vedno je, najbolj razvita država na Zahodnem Balkanu. Da je prva postala polnopravna članica Evropske unije (EU) in Nata, da je gospodarsko bolj razvita in politično bolj stabilna ter bolj demokratična od držav nekdanje skupne države. Ob deseti obletnici članstva v Slovenije v EU in dejstvu, da je Hrvaška članica EU postala lani, Srbija in Črna gora se za članstvo v Uniji aktivno pogajata, ostale države pa bodo slej kot prej pričele z predpristopnimi pogajanji, in ob današnjem dnevu Evrope je povsem na mestu vprašanje, ali je še vedno smotrno Slovenijo imenovati za ‘svetilnik’ Zahodnega Balkana? Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / / / /
Milanović odstavil Linića
6. maja 2014 / 10:11

Predsednik hrvaške vlade je danes ob 11. uri na izredni novinarski konferenci hrvaško javnost obvestil o odstopu ministra za finance Slavka Linića. Na njegovem mestu ga bo nadomestil njegov tesni sodelavec Boris Lalovac. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / /