Inštitut za strateške rešitve
Črnogorska vlada znižala krizni davek
16. novembra 2015 / 10:00

Črnogorska vlada je sprejela spremembe Zakona o davku na dohodek fizičnih oseb, ki predvideva ukinitev kriznega dava na bruto dohodke višje od 720 evrov. V letu 2016 se bo slednji iz 13 % znižal na 11 %.

ZNAČKE / / /
Plače BiH poslancev močno nad povprečno plačo
24. septembra 2015 / 10:04

BiH je najbolj revna država v regiji, če upoštevamo, da kar četrtina delovno sposobnih državljanov dela nima, okoli 700.000 ljudi pa živi na pragu revščine. Stopnja brezposelnosti v BiH je med najvišjimi, če ne celo najvišja, v Evropi. Posledično se letno iz države izseli več 10.000 ljudi. Samo lani je državo zapustilo 68.000 državljanov. Povprečna plača v državi znaša 834 KM, najnižja pokojnina, ki jo prejema kar 200.000 upokojencev, pa 326 KM. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / /
V Srbiji še vedno ni dogovora glede minimalne plače
15. septembra 2015 / 9:44

Socialnoekonomski svet zaradi nesoglasij med delodajalci in delojemalci ponovno ni sprejel odločitve o višini minimalne plače za leto 2016. Sindikati  so predlagali, da bi se urna postavka iz današnjih 121 dinarjev v letu 2016 zvišala na 143,5 dinarjev, predstavniki delodajalcev pa so to zavrnili z argumentacijo, da razmere v gospodarstvu še ne dopuščajo takega višanja minimalne plače. Po poročanju portala Tanjug naj bi odločitev o višini minimalne plače za leto 2016 danes sprejela srbska vlada, saj je to skrajni rok za določitev višine plače.

ZNAČKE / / / / / /
ISR MNENJE: EU in Grčija dosegli dogovor
17. julija 2015 / 10:33

Po tem, ko so grški volivci na referendumu zavrnili možnost sprejemanja novih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije, je grška vlada Bruslju v petek, 10. julija, manj kot teden dni po odmevnem referendumu predstavila nov predlog varčevalnih ukrepov. Kar je pri tem zanimivo je to, da so predlogi Grčiji precej podobni tistim, ki jih je EU skušala Grkom vsiliti že zadnjih pet mesecev. Bruselj je z njimi več kot očitno zadovoljen, saj je bil zaradi novega dogovora celo odpovedan izredni vrh EU, ki je bil sklican za nedeljo, 12. julija, kar kaže na pomanjkanje konstruktivnosti pri iskanju dolgoročnih rešitev. Sklenjen dogovor namreč ne predstavlja nič drugega kot nadgradnjo varčevalnih ukrepov, ki so se v preteklosti izkazali za neuspešne in v nobenem primeru ne pomeni, da se je kriza v Grčiji končala. Še več, nadaljnje zategovanje pasu bo le še dodatno obremenilo tiste, ki za finančne težave niso krivi in povzročilo nadaljnjo razgradnjo socialne države.

Razkorak med EU in MDS

V zadnjih dneh je opaziti tudi razlike v načinu reševanja grške krize s strani Mednarodnega denarnega sklada in EU. Prvi zagovarja delni odpis skupaj z rekonstrukcijo dolga, medtem ko EU, predvsem zaradi pritiska Nemčije, vztraja pri rekonstrukciji dolga in sprejemu novih varčevalnih ukrepov. Zanimivo je, da je Mednarodni denarni sklad v sredo, 15. julija, po tem, ko je grški parlament potrdil nov sveženj varčevalnih ukrepov, sporočil, da tega ne bo podprl. Kljub temu, da gledano pravno-formalno svarilo Mednarodnega denarnega sklada nima veljave, bi zaradi dolgoletnih izkušenj in ugleda te mednarodne organizacije v mednarodni skupnosti njeno stališče lahko pomembno vplivalo na nadaljnji potek dogodkov.

Pretirana fiskalna konsolidacija ni rešitev

Na Inštitutu za strateške rešitve zavzemamo stališče, da brez delnega odpisa dolga Grčija, navkljub varčevalnim ukrepom, ne bo mogla rešiti gospodarske krize s posledicami katere se sooča že vrsto let. Varčevalni ukrepi, ki jih je bila država primorana sprejeti v zadnjih letih namreč niso imeli želenega učinka, še več, javni dolg se je v letih sprejemanja varčevalnih ukrepov celo povečal. Trenutno javni dolg Grčije znaša 184 %, leta 2009, ko je Grčija pričela sprejemati varčevalne ukrepe, pa je znašal 126 % BDP. Pretirana fiskalna konsolidacija zavira domače povpraševanje in posledično tudi gospodarsko rast, ki je ključna za reševanje gospodarske krize.

Razgrajanje socialne države posledica varčevalnih ukrepov

Politika varčevanja je močno znižala tudi kakovost življenja v državi. Stopnja brezposelnosti je med najvišjimi v Evropi, saj je brez dela trenutno med 25 in 28 % državljanov. Med mladimi je brez dela celo med 50 in 60 % Grkov, kar za mnoge družine pomeni, da so odvisne od pokojnin. Ravno pokojnine so bile zadnje pol leta kamen spotike, saj je Grčija vrsto let veljala za državo z zelo ugodnimi pogoji za predčasno upokojitev. Tudi povprečna pokojnina je še leta 2009 znašala okoli 1.300 evrov in je bila med višjimi v EU. Kljub temu, da EU Grčiji v pogajanjih očita, da za izplačilo pokojnin nameni kar 16 % BDP, skoraj štirikrat več kot znaša EU povprečje, velja ob tem poudariti, da so varčevalni ukrepi  povprečno pokojnino znižali na okoli 700 evrov, pri čemer ni zanemarljivo, da 45 % upokojencev prejema pokojnino nižjo od praga revščine (665 evrov). Nizki dohodki, povprečna bruto plača znaša 1.265 evrov, povprečna neto plača pa le 699 evrov, kar kaže na izredno nesorazmeren davčni sistem, skupaj z visoko stopnjo brezposelnosti ustvarjajo ne le krizo brezposelnosti, temveč tudi razgrajuje temelje socialne države, katere reševanje bo po naši oceni veliko zahtevnejše od reševanja gospodarske krize. Razgrajanje socialne države po naši oceni vzpostavlja nevarnost za krepitev skrajnih političnih gibanj (npr. Zlata zora).

Avtorica mnenja: Maja Bratuša, ISR

 

ZNAČKE / / / / / / / / / / /
Razmerje med upokojenci in delavci v BIH 1:1,13
14. marca 2014 / 14:47

Povprečna pokojnina v Republiki Srbski je februarja znašala 331,56 KM in je predstavljala 40,9 odstotkov povprečne izplačane neto plače. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se število upokojencev približuje številu zaposlenih. Trenutno razmerje znaša 1:1,13, veliko težavo pa predstavlja dejstvo, da nekatera javna in zasebna podjetja svojim delavcem ne plačujejo prispevkov.

ZNAČKE / / / /
Najbolje plačani državni uslužbenec na Hrvaškem je Vujčić
12. marca 2014 / 15:05

Ne dolgo za tem, ko je Hrvaška narodna banka (HNB) svojim zaposlenim, zaradi težkih gospodarskih razmer v državi, znižala plačo za tri odstotke, je po poročanju hrvaških medijev guverner HNB Boris Vujčić sebi in sedmim vice guvernerjem plačo povišal za kar 34 odstotkov. Vučić je s tem postal državni uslužbenec z najvišjo plačo – 34.158 kun neto, kar je približno 4.600 evrov.

ZNAČKE / / / /
V Črni gori povprečna plača ponovno nižja
28. februarja 2014 / 9:34

Povprečna mesečna plača v Črni gori je januarja znašala 478 evrov. Od potrošniške košarice, za katero je bilo januarja potrebno odšteti 790,9 evrov, je bila 1,7-krat nižja. V primerjavi z decembrom se je povprečna neto plača znižala za 1,6 odstotka, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 2,4 odstotka. Ob upoštevanju 0,8-odstotnega znižanja vrednosti osnovne potrošniške košarice je bil padec plač v januarju 0,9-odstotni.

ZNAČKE / / / /