Inštitut za strateške rešitve
Boj za predsednika države: Po Vučiću Vučić?
7. marca 2017 / 10:58

Volilno telo v državi je razdeljeno na dva dela – na pristaše modernih strank in volivce starega režima. Oba bloka lahko računata na okrog 2,4 milijona glasov (6,7 milijonov prebivalcev Srbije ima volilno pravico). Prehod iz enega bloka v drugega je praktično nemogoč, zato se volitve v Srbiji osredotočajo na veliko tistih, ki ne pripadajo nobenemu bloku. Sociolog Žikica Simić že več let opozarja na to, da je Srbija talec starejšega volilnega telesa, to pa se je prvič jasno pokazalo leta 2012, ko veliko mladih ni oddalo svojega glasu, zato je tradicionalna stranka starega sistema (SNS) dobila volitve leta 2014 in 2016.

Ključni cilj demokratičnega bloka je po mnenju Simića vnovičen povratek volivcev, ki so izgubili motivacijo za glasovanje. Koalicija SNS je leta 2014 prejela 1,7 milijonov glasov (48,8 %), leta 2016 pa 1,8 milijonov (48,25 %), obakrat jim je sledil Dačićev SPS (2014 – 14,25 % in 2016 – 15 %). Jasno je, da bosta kandidata modernega bloka Saša Janković in Vuk Jeremić. Ozadje v logiki je bilo, da sta dva, saj naj bi stari režim ponudil s tremi kandidati, ki jih javnost rado označi kot SNS+ (Saša Mirković, Aleksandar Vučić in Tomislav Nikolić). Toda, Nikolić se je odpovedal kandidaturi, s čimer je odprl pot do zmage Vučića v prvem krogu v primeru, da se Jeremić in Janković ne bosta združila. Dejan Ilić, urednik Fabrika knjiga in časopisa Reč je dejal, da v primeru velike udeležbe tistih, ki po navadi niso motivirani za volitve, lahko pride celo do drugega kroga volitev za predsednika države.

Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / /
V primeru neuspešnih posvetovanj, Hrvati na volitve 25. januarja?  
9. decembra 2015 / 10:00

Most se bo danes popoldne v Šibeniku sestal s predstavniki HDZ Domoljubne koalicije in SDP koalicije Domoljubna koalicija. Oba sestanka, ki bosta potekala ločeno, sta organizirana na pobudo HDZ oziroma SDP. Glede na trenutno situacijo in vztrajanje Mosta pri oblikovanju velike koalicije, ki je SDP in HDZ ne podpirata, je velika verjetnost, da bodo tudi tokratni pogovori neuspešni. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / / /
Skoraj petina Hrvatov meni, da bodo potrebne nove volitve
7. decembra 2015 / 9:35

23,7 % državljanov verjame, da bo vlado uspelo sestaviti HDZ ob pomoči celotnega Most, Bandića, dela manjšine, HDSSB in Čačića. Skupaj je to 80 mandatov. 22,6, % državljanov meni, da bo vlado uspelo sestaviti SDP (Most, ISD, Hrida, Čačić in manjšina). Skoraj 17 % državljanov pa sodeč po izsledkih raziskave Promocije plus verjame, da vlade ne bo uspelo oblikovati nikomur.

ZNAČKE / / / /
Jutri se pričnejo konzultacije o novem hrvaškem mandatarju
25. novembra 2015 / 9:41

Predsednica države Kolinda Grabar Kitarović je prejela uradne volilne rezultate parlamentarnih volitev, ki so potekale 8. novembra. V torek, 24. novembra, je začel 20 dnevni ustavni rok, tekom katerega mora biti izpeljana prva seja novega parlamenta. Konzultacije predsednice in parlamentarnih strank o določitvi mandatarja se pričnejo v četrtek, 26. novembra.  Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / /
BiH: DF se ne bo odpovedala svojemu položaju
13. oktobra 2015 / 9:41

Predsednik stranke DF Željko Komšić je po sestanku z Izetbegovićem (SDA) in Radončićem (SBB) sporočil, da stranka DF ne bo sama izstopila iz oblasti na ravni BiH. Po besedah Komšića je odhod njegove stranke iz Sveta ministrov BiH v rokah stranke SDA, ki ima največ glasov v parlamentu.

ZNAČKE / / /
ISR MNENJE: EU in Grčija dosegli dogovor
17. julija 2015 / 10:33

Po tem, ko so grški volivci na referendumu zavrnili možnost sprejemanja novih varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije, je grška vlada Bruslju v petek, 10. julija, manj kot teden dni po odmevnem referendumu predstavila nov predlog varčevalnih ukrepov. Kar je pri tem zanimivo je to, da so predlogi Grčiji precej podobni tistim, ki jih je EU skušala Grkom vsiliti že zadnjih pet mesecev. Bruselj je z njimi več kot očitno zadovoljen, saj je bil zaradi novega dogovora celo odpovedan izredni vrh EU, ki je bil sklican za nedeljo, 12. julija, kar kaže na pomanjkanje konstruktivnosti pri iskanju dolgoročnih rešitev. Sklenjen dogovor namreč ne predstavlja nič drugega kot nadgradnjo varčevalnih ukrepov, ki so se v preteklosti izkazali za neuspešne in v nobenem primeru ne pomeni, da se je kriza v Grčiji končala. Še več, nadaljnje zategovanje pasu bo le še dodatno obremenilo tiste, ki za finančne težave niso krivi in povzročilo nadaljnjo razgradnjo socialne države.

Razkorak med EU in MDS

V zadnjih dneh je opaziti tudi razlike v načinu reševanja grške krize s strani Mednarodnega denarnega sklada in EU. Prvi zagovarja delni odpis skupaj z rekonstrukcijo dolga, medtem ko EU, predvsem zaradi pritiska Nemčije, vztraja pri rekonstrukciji dolga in sprejemu novih varčevalnih ukrepov. Zanimivo je, da je Mednarodni denarni sklad v sredo, 15. julija, po tem, ko je grški parlament potrdil nov sveženj varčevalnih ukrepov, sporočil, da tega ne bo podprl. Kljub temu, da gledano pravno-formalno svarilo Mednarodnega denarnega sklada nima veljave, bi zaradi dolgoletnih izkušenj in ugleda te mednarodne organizacije v mednarodni skupnosti njeno stališče lahko pomembno vplivalo na nadaljnji potek dogodkov.

Pretirana fiskalna konsolidacija ni rešitev

Na Inštitutu za strateške rešitve zavzemamo stališče, da brez delnega odpisa dolga Grčija, navkljub varčevalnim ukrepom, ne bo mogla rešiti gospodarske krize s posledicami katere se sooča že vrsto let. Varčevalni ukrepi, ki jih je bila država primorana sprejeti v zadnjih letih namreč niso imeli želenega učinka, še več, javni dolg se je v letih sprejemanja varčevalnih ukrepov celo povečal. Trenutno javni dolg Grčije znaša 184 %, leta 2009, ko je Grčija pričela sprejemati varčevalne ukrepe, pa je znašal 126 % BDP. Pretirana fiskalna konsolidacija zavira domače povpraševanje in posledično tudi gospodarsko rast, ki je ključna za reševanje gospodarske krize.

Razgrajanje socialne države posledica varčevalnih ukrepov

Politika varčevanja je močno znižala tudi kakovost življenja v državi. Stopnja brezposelnosti je med najvišjimi v Evropi, saj je brez dela trenutno med 25 in 28 % državljanov. Med mladimi je brez dela celo med 50 in 60 % Grkov, kar za mnoge družine pomeni, da so odvisne od pokojnin. Ravno pokojnine so bile zadnje pol leta kamen spotike, saj je Grčija vrsto let veljala za državo z zelo ugodnimi pogoji za predčasno upokojitev. Tudi povprečna pokojnina je še leta 2009 znašala okoli 1.300 evrov in je bila med višjimi v EU. Kljub temu, da EU Grčiji v pogajanjih očita, da za izplačilo pokojnin nameni kar 16 % BDP, skoraj štirikrat več kot znaša EU povprečje, velja ob tem poudariti, da so varčevalni ukrepi  povprečno pokojnino znižali na okoli 700 evrov, pri čemer ni zanemarljivo, da 45 % upokojencev prejema pokojnino nižjo od praga revščine (665 evrov). Nizki dohodki, povprečna bruto plača znaša 1.265 evrov, povprečna neto plača pa le 699 evrov, kar kaže na izredno nesorazmeren davčni sistem, skupaj z visoko stopnjo brezposelnosti ustvarjajo ne le krizo brezposelnosti, temveč tudi razgrajuje temelje socialne države, katere reševanje bo po naši oceni veliko zahtevnejše od reševanja gospodarske krize. Razgrajanje socialne države po naši oceni vzpostavlja nevarnost za krepitev skrajnih političnih gibanj (npr. Zlata zora).

Avtorica mnenja: Maja Bratuša, ISR

 

ZNAČKE / / / / / / / / / / /
Bitka za mesto kosovskega premierja se nadaljuje
13. junija 2014 / 8:42

Opozicijski kandidat za mesto kosovskega premiera Ramuš Haradinaj je izjavil, da njegova stranka ne želi sodelovati z Demokratsko stranko Kosovo sedanjega premierja Hašima Tačija. Po njegovem mnenju je Tačijeva stranka odgovorna za slabo stanje in visoko stopnjo korupcije v državi. Izpostavil je še, da nobena albanska stranka ne želi sodelovati s Tačijem.

ZNAČKE / / / / /