Inštitut za strateške rešitve
Plača v BiH zadostuje zgolj za pol meseca
19. aprila 2016 / 11:06

Raziskava Varuha potrošnikov BiH je pokazala, da povprečna plača 830 KM eni bosanski družini zadostuje zgolj za 15 dni življenja. Varuh potrošnikov pri tem izpostavlja, da je veliko družin v BiH, ki morajo čez mesec preživeti še z bistveno nižjimi dohodki. Raziskava Varuha potrošnikov BiH je še pokazala, da bi za skromno življenje čez ves mesec bosanska družina potrebovala 1,5 povprečne plače v BiH, t.j. 1200 KM, pri tem pa bi se morala družina odreči nekaterim potrebam kot je npr. uporaba avtomobila.

ZNAČKE / / /
Od1. aprila cenejši plin na Hrvaškem
14. marca 2016 / 9:55

S 1.aprilom se bo na Hrvaškem znižala cena zemeljskega plina. Cene plina so se sicer znižale že lanskega aprila in sicer za 5 do 9 %. Letošnje znižanje naj bi bilo me 15 do 20 %, končna cena pa bo odvisna od ponudnika. Hrvaška jih ima 34. Po poročanju portala Poslovni bi se cena plina na mesečni ravni za potrošnike v Zagrebu, v primeru 20 % padca cen, znižala za 58 kun na mesec ali 700 kun na leto.

ZNAČKE / /
Srbija: Občutno višja kupna moč prebivalstva
8. aprila 2014 / 13:36

Najnovejša analiza Ministrstva za trgovino RS je pokazala, da se je v mesecu februarju v primerjavi z januarjem, zahvaljujoč višji povprečni plači, povečala kupna moč prebivalstva. Osnovna potrošniška košarica je februarja znašala 65.718 dinarjev, za njeno kritje je bilo potrebnih 1,49 povprečnih plač. Januarja je potrošniška košarica za štiričlansko družino znašala 1,73 povprečne plače.

ZNAČKE / / / /
Prodaja mesa najnižja v zadnjih 11 letih
22. januarja 2014 / 9:29

Zaradi nizke kupne moči, rekordno visokih cen mesa, ki so posledica sušnih obdobij zadnjih dveh let v ZDA in vzhodni Evropi, in visoke stopnje brezposelnosti je bila potrošnja mesa v 2012 in 2013 najnižja v zadnjih enajstih letih ter celo 1,5 odstotka nižja kot v letu 2011. Sodeč po podatkih iz maloprodaje je vsak posameznik lani pojedel 64,7 kilogramov mesa.

ZNAČKE / / / / / / / /
Koliko hrane in kako dobra je?
15. januarja 2014 / 13:36

Organizacija Oxfam je sestavila lestvico 125 držav glede na to, kako kvalitetno se prehranjujejo njeni državljani. Upoštevali so kakovost in prehransko vrednost hrane, cenovno dostopnost ter količino hrane, ki je na voljo. Slovenija se je uvrstila na 33. mesto. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / /
Kvaliteta življenja prebivalcev v državah Zahodnega Balkana
7. januarja 2014 / 11:18

1 UVOD

Gospodarske napovedi za regijo za letošnje leto so relativno dobre, saj nakazujejo na konec gospodarske krize. Celo Hrvaška, ki je bila v letu 2013 edina izmed držav v regiji, ki je dosegla negativno gospodarsko rast, naj bi v letu 2014 zabeležila minimalno, 0,5-odstotno, a vseeno pozitivno gospodarsko rast. Navkljub pričakovani gospodarski rasti v letošnjem letu, so nekatere države leto 2014 začele z novimi ukrepi, ki bodo še bolj zavrli domačo potrošnjo in še dodatno znižali že tako nizko kupno moč.

2 VPLIV VIŠINE DDV, STOPNJE BREZPOSELNOSTI IN DOMAČE POTROŠNJE NA KVALITETO ŽIVLJENJA

 Srbija in Hrvaška v novo leto z višjim DDV

Da bi povečala prihodke v državni proračun in rešila državo pred bankrotom, je srbska vlada sprejela paket šestih ukrepov za izhod iz krize. S prvim januarjem 2014 sta začela veljati dva ukrepa – dvoletna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju in zakon, ki določa znižanje plač višjih od 60.000 dinarjev ter povečanje nižje stopnje DDV na deset odstotkov. Kljub dvigu, ostaja DDV v Srbiji med najnižjimi v Evropi. Nižja stopnja DDV v Srbiji velja za prehrambne izdelke, gostinske storitve, vstopnice in zdravila. Osnovna stopnja DDV, ki znaša 20 odstotkov, je v Srbiji začela veljati leta 2012. Država si od dviga DDV obeta dodatnih 20 milijard dinarjev. S 1. januarjem je tudi na Hrvaškem v veljavo stopila nova davčna zakonodaja, ki med drugim določa tudi dvig srednje stopnje DDV. Nov ukrep je srednjo stopnjo DDV dvignil iz dosedanjih 10 na 13 odstotkov. Dvig DDV bo med drugim vplival na ceno turističnih in gostinskih storitev, otroške hrane in  sladkorja. Vlada pričakuje, da bo z dvigom DDV davčno blagajno napolnila z dodatnimi 600 milijoni kunami. Hrvaška je splošno stopnjo DDV za dve odstotni točki sicer povečala že 1. marca 2012. Sedaj ta znaša 25 odstotkov. Na Hrvaškem velja tudi nulta stopnja DDV, ki velja za osnovne življenjske potrebščine, zdravila in knjige.

Kljub temu, da hrvaški in srbski politiki ne pričakujejo, da bo dvig DDV zavrl domače nakupe, na ISR ocenjujemo, da bodo ljudje zaradi višjih davkov svoje nakupe opravljali še bolj preudarno in zmerno. Na slednje bo imela največji vpliv še vedno naraščajoča stopnja brezposelnosti.

V BIH že od leta 2006 velja enotna stopnja DDV, ki znaša 17 odstotkov. Kljub temu, da stopnja DDV že dolgo časa ni bila spremenjena, trenutno ne obstaja nikakršna iniciativa ali predlog za uvedbo diferenciranega DDV. Diferencirana stopnja DDV sicer velja, z izjemo Danske, v vseh državah EU, enotno davčno stopnjo pa ima poleg BIH v regiji tudi Kosovo (16 odstotkov). Tako kot v BIH tudi v Črni gori splošna stopnja DDV znaša 17 odstotkov. Zakon o DDV določa tudi nižjo stopnja DDV, ki znaša 7 odstotkov in se uveljavlja na osnovne življenjske potrebščine, zdravila in medicinske vstavke, knjige, časopise ter revije. Standardna stopnja DDV v Makedoniji znaša 18 odstotkov. V Makedoniji prav tako velja tudi nižja stopnja DDV, ki znaša pet odstotkov in se nanaša na osnovne življenjske potrebščine, kmetijsko mehanizacijo in surovine, zdravila, javni prevoz ter stanovanjske objekte.

Konec recesije ne bo pomenil tudi konca krize brezposelnosti

Pozitivna gospodarska rast in konec recesije v regiji ne bosta vplivali na konec krize brezposelnosti, ki se je pričela že v lanskem letu. Stopnja brezposelnosti bo problematična ostala tudi v letu 2014, kar je razvidno iz spodaj priložene tabele.

Screenshot 2014-01-07 11.14.16Srbija se zadnji dve leti sooča z bolj ali manj konstantno stopnjo brezposelnosti, ki se giblje okoli 24 odstotkov. V letošnjem letu naj se ne bi niti zvišala niti znižala, je pa zaradi novih davkov na plače v javnem sektorju in napovedana odpuščanja in ostale varčevalne ukrepe moč oceniti, da bo njen visok odstotek v letu 2014 bistveno bolj vplival na padec obsega domače potrošnje kot v letu 2013.

Stopnja brezposelnosti na Hrvaškem je v poletnih mesecih leta 2013 na mesečni ravni sicer beležila padec, a se je na letni  ravni vseskozi povečevala. Po koncu glavne turistične sezone je bil trend rasti brezposelnosti ponovno opazen tudi na mesečni ravni. Bolj kot ponovna rast stopnje brezposelnosti je bil po naši oceni zaskrbljujoč podatek, da je Hrvaška druga med državami članicami EU (prekaša jo le še Italija) po številu delovno sposobnih državljanov, ki si dela ne iščejo oziroma si ga ne nameravajo poiskati. Predstavljeno s številkami to pomeni, da več kot 190.000 Hrvatov starejših od 15 let, oziroma 11,3 odstotkov celotnega prebivalstva, leta 2013 ni iskalo zaposlitve. Prej omenjena minimalna gospodarska rast hrvaškega gospodarstva v letu 2014 bo letos vplivala tudi na stopnjo brezposelnosti v državi, ki se v letu 2014 ne bo bistveno povečala, do leta 2015 pa se bo, sočasno z gospodarsko rastjo in povečanjem domače potrošnje, občutno znižala. Kljub temu bo ostala na relativno visoki ravni, zato Hrvaška nujno potrebuje reformo trga dela. Nominalna rast plač bo v letu 2014 pozitivna, proti koncu leta se bosta po pričakovanju okrepila tudi domače povpraševanje in javna potrošnja.

Konstantna stopnja brezposelnosti problematična tudi v Črni gori

Stopnja brezposelnosti se je zadnjih nekaj let v Črni gori gibala okrog 20 odstotkov, velik problem pa v državi predstavlja dolgoročna brezposelnost. Njena bolj ali manj konstantna vrednost bo ostala problematična tudi v letošnjem letu. Na problem brezposelnosti je leta 2013 Črno goro opozorila tudi Evropska komisija, ki je poudarila, da je med tistimi brez dela v Črni gori kar 60 odstotkov takšnih, ki so brez službe že več kot dve leti. Skrb vzbujajoča je tudi vključenost delovno sposobnih polnoletnih državljanov na trgu dela. Slednja ostaja pod 50 odstotki in je delno posledica zgodnjega upokojevanja. Cilj države more biti v čim krajšem možnem roku doseči 75-odstotno stopnjo zaposlenosti, od česar pa je še vedno močno oddaljena. V kolikor bo stopnja zaposlenosti tudi v letu 2014 okoli 50-odstotna se utegne zgoditi, da bo pokojninski sistem nevzdržen in bo potrebna njegova reforma. Potrebna je uskladitev podatkov o stopnji brezposelnosti med Monstatom, mednarodnimi organizacijami in črnogorskim Zavodom za zaposlovanje. Ocenjujemo, da se bo trg dela v letu 2014 okrepil, kljub temu pa ne pričakujemo rasti plač ali pokojnin. Precej bolj verjetno je, da se bodo plače in pokojnine znižale, saj bo to eden izmed ukrepov za konsolidacijo javnih financ črnogorske vlade, možna so tudi odpuščanja v javnem sektorju. V kolikor bo ustvarjanje novih delovnih mest izvedeno v večjem obsegu kot znižanje plač in pokojnin, pričakujemo rahlo krepitev domače potrošnje. V kolikor se bo trg dela okrepil bistveno manj kot bodo strogi varčevalni ukrepi vezani na osebne dohodke, se domača potrošnja ne bo okrepila, kupna moč prebivalstva pa bo upadla.

BIH ima eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Evropi

Že nekaj let velja BiH za državo z eno najvišjih stopenj brezposelnosti v Evropi, v zahodno-balkanski regiji pa imata višjo stopnjo brezposelnosti od BiH, sodeč po podatkih Evropske komisije, saj so nacionalni podatki, ki kažejo, da ima BIH več kot 40-odstotno stopnjo brezposelnosti, drugačni, samo še Makedonija in Kosovo. V prvih šestih mesecih leta 2013 je bilo v BIH 685.500 zaposlenih, kar je 0,3 odstotka manj kot v enakem obdobju v letu 2012. Povečalo se je število zaposlenih v javnem sektorju, zmanjšalo pa se je število zaposlenih v zasebnem sektorju. Po podatkih Agencije za statistiko BIH naj bi decembra 2012  stopnja brezposelnosti znašala kar 44,54 odstotkov. Največ brezposelnih v BIH je med mladimi mlajšimi od 25 let, najtežje pa naj bi službo dobili ljudje s srednješolsko izobrazbo.

Na ISR ocenjujemo, da je za BIH ključna, v kolikor želi doseči določeno stopnjo gospodarske rasti, hitrejša implementacija nujnih reform in zmanjšanje števila brezposelnih. Zaradi slabega položaja javnih financ in naraščajočega javnega dolga, vlada nima obilo manevrskega prostora za fiskalne spodbude in povečevanje javne potrošnje. Slednja bo zato tudi v letošnjem letu najverjetneje nižja kot je bila v lanskem letu. Na osnovi zapisanega zaključujemo, da dolgoročno rešitev, ki pa je zaradi trenutnih trendov zmanjševanja njegovega obsega na kratek rok težko uresničljiva, za kreiranje delovnih mest predstavlja močan in konkurenčen zasebni sektor.

Podatki o brezposelnosti na Kosovu neenotni

Kosovo se že vse od osamosvojitve sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Podatki o njeni višini so precej neenotni, vsi pa kažejo, da je stopnja brezposelnosti na Kosovu problematična. Statistična agencija Kosovo je sicer konec leta 2013 sporočila, da ta znaša 30,9 odstotkov, pri našem raziskovanju podatkov pa smo naleteli na različne podatke, ki stopnjo brezposelnosti ocenjujejo na vrednosti od 30 pa vse do 45 odstotkov. Ocenjujemo, da je slednje posledica dejstva, da država nima uradnih podatkov o tem koliko ljudi dela v zasebnem sektorju. Na našem inštitutu ocenjujemo, da bo stopnja brezposelnosti v letu 2014 znašala okoli 45 odstotkov. Kosovo ima tudi najnižjo stopnjo zaposlenosti v Evropi. Ta med delovno sposobnim prebivalstvom znaša zgolj 36,9 odstotkov. Ocenjujemo, da se stopnja brezposelnosti v državi v letu 2014 ne bo bistveno spremenila.

Upoštevajoč dejstvo o hitro naraščajoči stopnji revščine v državi in podatek o tem, da so cene na Kosovu, glede na višino povprečne plače, med najvišjimi Evropi, je močno zaskrbljujoč podatek o tem, da se življenje v državi še draži. Septembra 2013 so bile cene na Kosovu v primerjavi s septembrom 2012 višje za 0,2 odstotka (Statistična agencija Kosovo). Trenda zniževanja cen v letu 2014 ni pričakovati, posledično se tudi kupna moč ne bo izboljšala, kvaliteta življenja pa bo ostala na podobno nizki ravni kot je bila v letu 2013.

Znižanje stopnje brezposelnosti in dvig domače potrošnje v Makedoniji

Povečana investicijska in izvozna dejavnost Makedonije v letu 2013 bosta pozitivno vplivali tudi na trg dela v letošnjem letu. Sledilo naj bi znižanje stopnje brezposelnosti, posledično naj bi prišlo tudi do povečanja povpraševanja na domačem trgu. Makedonija sicer zadnja leta beleži relativno visoko stopnjo brezposelnosti, vendar je za pričakovati, da se bodo pozitivna gibanja, ki so se začela v letu 2013, nadaljevala tudi v letu 2014. Brezposelnost se bo zmanjševala tudi na račun povečanja investicijske in izvozne dejavnosti. Za pričakovati je, da se bodo s povečanjem stopnje zaposlenosti sorazmerno povečevale tudi plače, zaradi česar se bo okrepila tudi domača potrošnja.

3 ZAKLJUČEK

Dvig cen, ki je neposredna posledica dviga DDV, upoštevajoč vse višjo stopnjo revščine, visoko in naraščajočo stopnjo brezposelnosti ter strah pred izgubo dela po naši oceni povzroča padec kupne moči prebivalstva. Kriza brezposelnosti, ki se v letu 2014 še ne bo poslovila iz obravnavanih držav, bo še dodatno vplivala na znižanje domače potrošnje, s tem pa tudi na kupno moč, ki je že tako ali tako močno pod povprečjem EU-28.

Na ISR ocenjujemo, da v letu 2014 kratkoročno ni za pričakovati večjih izboljšav standarda življenja prebivalcev. Na daljši rok je po naši oceni moč pričakovati, da bodo strukturne reforme, ki so jih v letih 2012 in 2013 sprejele vlade držav ter katerih učinki bodo vidni že letos in prihodnje leto, ter povečana investicijska dejavnost pozitivno vplivale na znižanje stopnje brezposelnosti. Posledično se bo tudi kvaliteta življenja prebivalcev izboljšala.

 

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / /
Ne subvencije, pomembni so nizki davki
14. novembra 2013 / 9:43

Pomembno je, da razpravljamo o prihodnosti Sloveniji in o vrednotah družbe, ki jih bomo zasledovali v prihodnje. Ključ za razvoj so različna stališča, ki se soočijo z namenom intenzivnih razprav in bitke argumentov ter na koncu zmaga močnejših argumentov pa tudi kompromisov.

Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / /