Inštitut za strateške rešitve
Vučić se bo srečal s Putinom
21. septembra 2015 / 10:50

Predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić se bo po poročanju portala B92 28. oktobra v Moskvi sestal s ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

ZNAČKE / / / /
Rusija preko Sočija do globalne velesile
6. februarja 2014 / 10:07

Naslednjih 14 dni bo ruski Soči prizorišče 22. zimskih olimpijskih iger. Rusijo so stale že več kot 40 milijard evrov in so najdražje zimske Olimpijske igre do sedaj. Olimpijske igre veljajo za enega izmed Putinovih projektov, s pomočjo katerih si Rusija prizadeva ponovno pridobiti status nekdanje svetovne velesile. Analiza sodobnih geopolitičnih procesov in svetovnih trendov, ki smo jo pripravili na ISR, je namreč pokazala, da Rusija zaseda vse pomembnejše mesto na globalnem diplomatskem parketu in se vzpostavlja kot pomemben dejavnik pri oblikovanju prihodnjih političnih in gospodarskih trendov. Da bi Rusija dosegla zastavljene cilje, dosledno uresničuje geostrateške načrte, katerih cilj je Rusijo pozicionirati kot pomembnega igralca pri sprejemanju mednarodnih odločitev. Pri tem je potrebno poudariti, da to ni zgolj želja ruskega predsednika Vladimirja Putina, ampak tudi ruskih državljanov. Po raziskavah javnega mnenja sodeč namreč večina Rusov še vedno Rusijo vidi kot močno državo ali potencialnega globalnega akterja. Prebivalci so prepričani, da mora Rusija ponovno pridobiti status velesile, kot ga je imela Sovjetska zveza ter da si mora prizadevati postati del desetih najbolj gospodarsko razvitih in politično vplivnih držav na svetu.

1 Povzetek

Po razpadu ZSSR (Zveza sovjetskih socialističnih republik) je takratni predsednik Boris Jelcin v sodelovanju z ekonomistom Jegorjem Gajdarjem izpeljal masovno privatizacijo, ki je bila deležna številnih kritik. Po mnenju mnogih so se takrat rodili ruski oligarhi, reforma pa je vplivala tudi poglobitev socialnih razlik. Po odstopu Jelcina 31. decembra 1999 in prevzemu oblasti s strani Vladimirja Putina, je začelo rusko gospodarstvo beležiti konstantne pozitivne gospodarske trende. Putin je izpeljal različne družbene in gospodarske reforme, ki so utrdile moč Rusije. Po dveh mandatih je Putina na mestu predsednika leta 2008 zamenjal Dmitrij Medvedjev, ki pa se je bil primoran soočiti tako z gospodarsko krizo, kot tudi z rusko-gruzijsko vojno. Oba dogodka sta zelo pretresla rusko gospodarstvo, ki je po večletni rasti, leta 2009 zabeležilo 7,8-odstotni padec BDP.

Gospodarska kriza, zmanjševanje povpraševanja po ruskem zemeljskem plinu in nafti ter ponovni prihod Vladimirja Putina na oblast so ponovno vzbudili željo Rusije postati pomembna svetovna gospodarska sila. Pri ponovnem utrjevanju ruskega položaja bi težko trdili, da gre za vzpostavljanje imperialističnega modela vladanja. Precej bolj na mestu je trditev, da gre za zagotavljanje nacionalne varnosti in ohranjanje ranljivega ruskega jedra. Po razpadu Sovjetske zveze je večina nekdanjih sovjetskih držav padla pod vpliv Zahoda in se obrnila stran od Moskve. Sedaj si Rusija ponovno želi pridobiti njihovo pozornost.

V zadnjih letih je prišlo do pospešitve globalne dinamike, kar je Rusija začela spretno izkoriščati za doseganje svojih ciljev. Rusija se je ponovno začela vzpostavljati kot globalna velesila. Te tendence je moč opaziti tako v zunanji politiki države, kot tudi pri organizaciji prihajajočih olimpijskih iger, katerih sekundarna vloga je pokazati Rusijo v vsej njeni veličastnosti.

2 Rusija kot globalna velesila

2.1 Evrazijska unija

Potem, ko je leta 2011 sedanji ruski predsednik Vladimir Putin potrdil, da se bo na prihajajočih volitvah potegoval za svoj tretji predsedniški mandat, je v ruskem časopisu Izvestija predstavil svojo vizijo integracije post-sovjetskih držav po vzoru Evropske unije (EU). Nova Evrazijska unija naj bi združila človeški in gospodarski potencial ter naj bi, po besedah Putina, imela pomemben doprinos k stabilnemu globalnemu razvoju. Putin je na volitvah leta 2012 zmagal, saj kljub številnim očitkom glede svojih političnih prepričanj med prebivalci uživa visoko priljubljenost.

Njegova vizija o Evrazijski uniji je z njegovo zmago postala eden izmed prednostnih ciljev ruske zunanje politike. Dokument o smernicah ruske zunanje politike, ki ga je izdal Kremelj, potrjuje, da bo glavno nalogo ruske diplomacije v naslednjih letih predstavljala krepitev regionalnega sodelovanja v post-sovjetskem prostoru. Putinovo idejo sta podprla predsednik Belorusije Aleksandar Lukašenko in njegov kazahstanski kolega Nursultan Nazarbajev. Konec leta 2011 so predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana podpisali deklaracijo o evrazijskem gospodarskem povezovanju, katere končni cilj je vzpostavitev široke evrazijske gospodarske unije. Ustanavljanje Evrazijske unije za mnoge predstavlja najpomembnejši geopolitični dogodek 21. stoletja. Omenjeni dokument jasno navaja tudi interes, ki ga ima Rusija pri vključevanju Ukrajine v Evrazijsko unijo. Za Rusijo je Kijev prednostni partner, saj je Ukrajina glavni tranzitni koridor za izvoz ruskega plina. Ukrajina pa predstavlja pomemben dejavnik tudi pri geostrateških načrtih EU. S podpisom Pridružitveno-stabilizacijskega sporazuma Ukrajine z EU bi Putin izgubil enega glavnih konstrukcijskih elementov pri svojih neo-imperialnih projektih kot sta Carinska in Evrazijska unija.

2.2 Ključna vloga Rusije pri preprečitvi vojaškega napada na Sirijo

Preko prizme geopolitičnih interesov, ki kot prioriteto vključujejo tudi zagotavljanje nacionalne varnosti, lahko razumemo tudi posredovanje Rusije pri sirskem vprašanju. Stališče Rusije je, da državljanska vojna v Siriji najbolj koristi islamskim borcem. Mnogi izmed njih prihajajo iz Čečenije in bi po vrnitvi v Čečenijo lahko predstavljali potencialno grožnjo ruski varnosti. Putin zagovarja stališče, da je podpora, ki jo Zahod nudi opozicijskim upornikom, povzročila vzpon islamskih borcev. Prav teroristični napadi pa v Rusiji vzamejo največ življenj.

Pri Putinovem posredovanju v Siriji se skriva tudi nekaj internih razlogov. V Siriji živi skupnost Čerkezov, kavkaško ljudstvo, ki se je iz Rusije preselilo tja v 19. stoletju. V primeru, da bi v Sirija zavladala anarhija, bi se bila Rusija primorana soočiti z valom priseljevanja, kar bi, še posebej zaradi naraščajoče moči skrajne desnice, ki ostro nastopa proti priseljencem, utegnilo povzročiti nemire v Rusiji. Poleg tega v Siriji živi tudi več kot 30.000 ruskih državljanov, ki jih je Rusija s svojim posredovanjem v Siriji želela zaščiti. In nenazadnje, ruska pravoslavna cerkev nudi močno zaščito ostalim pravoslavnim cerkvam po svetu, Sirija pa ima precej številčno pravoslavno skupnost. Na povezanosti s pravoslavnimi vrednotami in Pravoslavno cerkvijo temelju tudi Putinova priljubljenost, zato Putin pri svojih odločitev pogosto upošteva stališče cerkve.

Analiza javnega mnenja je pokazala, da Putinovo odločitev glede Sirije podpira večina Rusov. Njegovo stališče pri Siriji po oceni Inštituta za strateške rešitve jasno odraža željo po zaščiti ruskih interesov.

2.3 Plinovod Južni tok zagotavlja Rusiji močnejšo geostrateško pozicijo v odnosu do članic EU

Zelo pomembno panogo za doseganje geostrateških načrtov Rusije predstavlja energetika. Rusija ima ogromne zaloge nafte in plina, kar izkorišča tudi zato, da bi si povečala politično moč in okrepila svojo geostrateško pozicijo v mednarodni skupnosti. To je bilo jasno vidno tudi pri pogajanjih z Ukrajino in se kaže tudi pri gradnji plinovoda Južni tok.

Del plinovoda Južni tok bo potekal tudi preko ozemlja Srbije, ki tradicionalno goji dobre odnose z Rusijo. Poleg tega bosta v Srbiji zgrajeni tudi dve skladišči za skladiščenje zemeljskega plina, rusko državno podjetje Gazprom pa je tudi večinski lastnik srbskega energetskega podjetja.

Na ISR ocenjujemo, da lahko omenjeno lastništvo postane težava, ko se bo Srbija priključila EU. Rusija, ki ni članica EU, bo namreč takrat večinski lastnik ključnega energetskega koridorja na ozemlju EU. Nobenega dvoma ni, da bo projekt Južni tok okrepil ruski politični vpliv v regiji Zahodni Balkan. To je za Rusijo zelo pomembno, saj naj bi do leta 2021 tako Črna gora kot Srbija postali polnopravni članici EU.

Rusiji bo s pomočjo gradnje Južnega toka uspelo okrepiti svoj politični in gospodarski vpliv tako na svoji periferiji, kot tudi na Balkanu, kar je strateškega pomena za Moskvo. Kljub temu, da balkanske države že več let dobro sodelujejo z Rusijo, so še bolj tesno, predvsem zaradi geografske bližine, povezane z EU. Hkrati je EU tudi največji tuji investitor v omenjenih države. Prizadevanje nekdanjih jugoslovanskih republik za poglobitev odnosov z EU, utegne zato omejiti vzvode Rusije v regiji. Po naši oceni bo z Južnim tokom Rusiji uspelo doseči več zastavljenih strateških ciljev na političnem področju. Odvisnost Evrope od ruske energije, pa tudi ruskega kapitala, se bo močno povečala. Na ISR ocenjujemo, da lahko države Zahodnega Balkana preko plinovoda Južni tok postanejo teren za merjenje moči med Rusijo in EU, podobno kot je to trenutno Ukrajina.

2.4 Zimske olimpijske igre in mediji za grajenje podobe o velesili

Želja ruskega predsednika po tem, da bi bila Rusija ponovno videna kot velesila, je razvidna tudi pri organizaciji zimskih olimpijskih iger v Sočiju. Gradnja prizorišča zimskih olimpijskih iger predstavlja največji gradbeni projekt v post-sovjetski zgodovini Rusije. Upoštevati je potrebno tudi nenehne kritike, da so igre mikrokozmos korupcije, neučinkovitosti, ekscesnega bogastva in neupoštevanja navadnih državljanov. Zimske olimpijske igre v Sočiju so tudi najdražje igre doslej, saj naj bi stroški iger presegali 40 milijard evrov. Prav zato so prihajajoče olimpijske igre pogosto videti kot ekstravagantna kaprica ruskega predsednika.

Olimpijske igre v Sočiju prav tako odsevajo nenehne težave Rusije v Severnem Kavkazu. Po dveh samomorilskih napadih se je prizorišče iger spremenilo v trdnjavo, ki jo varuje več kot 100.000 predstavnikov varnostnih in vojaških sil. Kljub veličastnosti iger, so mnogi svetovni voditelji odpovedali svoj prihod v Soči. Odpovedi obiskov so povezane predvsem z nestrinjanjem z notranjo politiko Vladimirja Putina, kršenjem človekovih pravic in kršenjem pravice do svobode govora. Da bi zmanjšal naraščajočo mednarodno napetost, je Putin pomilostil nekdanjega tajkuna in ostrega kritika Kremlja Mihaila Hodorkovskega in članice punk skupine Pussy Riot.

Putin ima tudi močan vpliv na ruske medije. S pomočjo televizije RT (Russia Today) ruska vlada v svet pošilja takšno sliko Rusije kot si želi, da bi jo videl svet. RT predstavlja globalno večjezično televizijsko mrežo, ki v globalnem medijskem svetu zelo jasno vzpostavlja dialog z mrežo CNN. Po drugi strani pa se pri poročanju o dogodkih, v katere je vpletena Rusija ali o dogodkih, ki se zgodijo na ruskih tleh, kritičnost in objektivnost pri poročanju zmanjšata na minimum, stališče novinarjev pa popolnoma sovpada z stališčem ruske vlade oz. predsednika Putina. Na ISR ocenjujemo, da na ta način Putin močno vpliva na oblikovanje globalnega javnega mnenja o Rusiji.

3 Vzponi in padci ruskega gospodarstva

3.1 Rusko gospodarstvo v devetdesetih letih

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je gospodarstvo ZSSR in nato Rusije zašlo v globoko recesijo, ki so jo spremljali še vzpon inflacije, zmanjšanje obsega tujih neposrednih investicij, rast zunanjega dolga, menjava gospodarstva, padec prihodkov prebivalcev in številni drugi negativni pojavi. V tem obdobju je država izvajala vrsto gospodarskih reform, ki so vključevale tudi liberalizacijo cen in množično privatizacijo.

Rusija je začela gospodarsko rast dosegati v zaključni fazi prehoda iz planskega na tržno gospodarstvo. Menjava gospodarskega sistema je bila glavni generator gospodarske rasti v Rusiji vse do leta 2003. Po tem letu je država postala bolj privlačna za tuje investitorje, gospodarska rast pa je temeljila predvsem na njihovi rasti. Na ISR ocenjujemo, da je na višjo gospodarsko rast v Rusiji proti koncu devetdesetih let vplivalo več dejavnikov: vzpon Vladimirja Putina, rast cen nafte in depreciacija rublja.

Gospodarska kriza, ki je nastopila v letu 1998 velja za eno najhujših gospodarskih kriz v ruski zgodovini. Glavni vzroki za krizo so bili visok javni dolg države, zmanjšana likvidnost gospodarstva, ki jo je povzročil zlom azijskih gospodarstev, in nizke cene surovin, ki jih je Rusija največ izvažala. Posledice krize so močno vplivale na razvoj gospodarstva in države kot celote. V tem obdobju se je položaj prebivalstva močno poslabšal, zmanjšana vrednost rublja pa je povečala konkurenčnost ruskih proizvajalcev. Leta 1999 je rusko gospodarstvo ponovno začelo beležiti rast, ki je trajala vse do leta 2009.

Picture1

Vir podatkov: Mednarodni denarni sklad

3.2 Rusko gospodarstvo od leta 2000 do leta 2013

Po letu 2000 so bile v Rusiji izpeljane različne družbeno-gospodarske reforme: davčna, pokojninska, bančna, reforma trga dela in reforma energetike ter železniškega prometa. Septembra leta 2005 je ruska vlada začela z realizacijo vrsto nacionalnih projektov, ki so se nanašali na najpomembnejša družbena vprašanja: zdravje, izobraževanje, kmetijstvo in stanovanjsko politiko.

V obdobju med leti 2000 in 2008, ko je državo vodil Vladimir Putin, je Rusija beležila konstantno gospodarsko rast in rast tujih neposrednih investicij. Povečevali so se tudi prihodki državljanov. Pozitivni gospodarski trendi so bili posledica gospodarskih in družbenih reform, politične stabilnosti in dviga cen izvoznih surovin Rusije. Potem, ko je leta 2000 Boris Jelcin odstopil iz mesta predsednika in je predsednik države postal dotedanji premier Vladimir Putin, se je začelo spreminjati tudi politično upravljanje države. Moč regionalnih oblasti je začela padati, proporcionalno pa se je povečevala moč centralne oblasti. Politični vpliv Kremlja se je povečeval tudi z nacionalizacijo nekaterih podjetij.

Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, ni prizanesla niti Rusiji. Po ocenah Svetovne banke, se je ruska kriza začela kot kriza zasebnega sektorja, ki je nastala kot posledica prekomernega zadolževanja podjetij. Ruski zasebni sektor je doživel trojni šok: poslabšanje razmer na svetovnem trgu je vodilo k slabši blagovni menjavi, večji so bili odlivi kapitala, zaostrili so se tudi pogoji zadolževanja na mednarodnih trgih. Prišlo je do padca borznih indeksov, nastopila je devalvacija rublja, upadla je industrijska proizvodnja, BDP je ponovno zabeležil padec, stopnja brezposelnosti se je povečala.

Poleg poslabšanja razmer na globalnih finančno-gospodarskih trgih se je Rusija v tem obdobju soočala tudi z notranjimi težavami. Avgusta leta 2008 je Gruzija nenadoma napadla Južno Osetijo, sicer avtonomno gruzijsko pokrajino, ki je pod močnim ruskim vplivom in predstavlja pomembno geostrateško točko Rusije. Po konfliktu z Gruzijo je ruski delniški trg utrpel enega največjih zlomov v zadnjem desetletju. Le v enem dnevu so delnice ruskih podjetij padle za 6 odstotkov. Vojna je prav tako preprečila sprejem reform, ki jih je napovedal takratni predsednik Dmitrij Medvedjev. Poslabšanje tako zunanjih kot notranjih razmer se je odrazilo tudi na rasti BDP. Leta 2009 je Rusija zabeležila 7,8-odstotni padec BDP.

3.3 Rusko gospodarstvo s samo 17 odstotki produktivnosti ameriškega gospodarstva

Gospodarska rast Rusije se je v letu 2013 upočasnila. Znašala je 1,4 odstotka, čeprav so ob začetku leta 2013 državi napovedovali 3,6-odstotno gospodarsko rast. Takšna gospodarska rast sama po sebi ni tako zaskrbljujoča, vendar bi v primeru Rusije lahko vodila v daljše obdobje stagnacije. Razlogov za to je več. Rusija ima namreč zelo nizko stopnjo produktivnosti. Po nekaterih ocenah povprečna produktivnost ruskega delavca dosega zgolj 17 odstotkov produktivnosti ameriškega delavca. Kapitalski trgi v državi so slabo razviti, delež tujih neposrednih investicij pa je zelo nizek. Največji gospodarski sektor (energetika) je v rokah državnih birokratov. Inflacija je zelo visoka.

Neučinkovitost javne porabe je posledica kronične korupcije. Po nekaterih ocenah naj bi država na letni ravni zaradi korupcije izgubila 15 odstotkov BDP. Poleg tega ima Rusija tudi zelo zaskrbljujočo demografsko sliko. Nizka rodnost je glavni razlog za zmanjševanje ruskega prebivalstva za 0,5 odstotka letno. Trenutno je približno 13 odstotkov Rusov starejših od 65 let. Do leta 2050 naj bi se njihov delež podvojil. Zaradi hitro starajočega se prebivalstva mora država vse več sredstev nameniti zdravstvenemu in pokojninskemu skladu.

Kljub negativnim gospodarskim trendom javni dolg države ostaja zelo nizek, saj dosega komaj 10 odstotkov BDP. Tudi dolg gospodinjstev, ki predstavlja tri odstotke BDP, je zelo nizek. Samo za primerjavo, v Veliki Britaniji dolg gospodinjstev znaša 84 odstotkov BDP.

Zaradi nekonkurenčnosti ostalih gospodarskih panog Rusija postaja vse bolj odvisna od izvoza nafte in plina. Ruska nafta in plin sta predvsem v rokah dveh velikanskih korporacij – Gazproma in največje naftne družbe na svetu Rosnjeft. Ker Gazprom nadzoruje ruska vlada,je podjetje v rokah Putina postalo inštrument za doseganje zunanjepolitičnih ciljev. Ker energetika predstavlja ključni sektor ruskega gospodarstva, smo na ISR prišli do zaključka, da se je rast ruskega gospodarstva upočasnila prav zaradi slabšega poslovanja omenjenih podjetij. Prevlada Gazproma na svetovnem tržišču se počasi zmanjšuje. ZDA in Kanada že dalj časa vlagata v novo metodo pridobivanja zemeljskega plina t.i. Fracking. ZDA so začele z omenjeno metodo pridobivati zemeljski plin iz skrilavca, zato so se zaloge zemeljskega plina povečale. Poleg ZDA je svojo odvisnost od Gazproma zmanjšala tudi Evropa. Odkar se je začelo pridobivanje zemeljskega plina iz skrilavca, se je vrednost delnic Gazproma znižala za polovico.

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / /