Inštitut za strateške rešitve
Obseg sive ekonomije v Črni gori 31 %
2. marca 2016 / 9:43

Raziskava Mednarodne organizacije dela je pokazala, da je v letu 2005 obseg sive ekonomije v tranzicijskih državah znašal 39 %, v nerazvitih 41 %, v razvitih pa med 18 in 20 %. Šest let kasneje se je obseg sive ekonomije v razvitem svetu znižal na 15 %. V Črni gori siva ekonomija predstavlja 31 %, najbolj je razširjena v malih in srednjih podjetjih, še kažejo izsledki raziskave.

ZNAČKE / /
EBRD bo s Črno goro sodelovala še naprej
3. junija 2014 / 9:17

Evropska banka za obnovo in razvoj je pohvalila napredek Črne gore v boju s sivo ekonomijo in poudarila, da bo z državo pri zmanjševanju obsega slednje še naprej sodelovala.

ZNAČKE / / /
Siva ekonomija in ulična prodaja cigaret v Črni gori
11. marca 2014 / 10:09

Nelegalno se v Črni gori letno proda kar 30 odstotkov cigaret, kar na letni ravni državo oškoduje za okoli dva milijona evrov. Ulična prodaja cigaret je najbolj razširjena v Podgorici, Nikšiću in v severnih občinah.

ZNAČKE / /
Velik obseg sive ekonomije v državah Zahodnega Balkana
22. januarja 2014 / 14:37

Definicija sive ekonomije je precej preprosta, saj gre pri sivi ekonomiji za vsako neprijavljeno ali napačno prijavljeno storitev, za vse neprijavljene dohodke v okviru katerekoli izmed legalnih dejavnosti, ki zaradi izogibanja plačila davkov ali prispevkov niso prijavljene, in hkrati tudi za vse opravljene storitve brez izdanega računa.

Določanje obsega sive ekonomije je zaradi zgornje, precej ohlapne, definicije izredno težko. Eden izmed glavnih problemov obsega sive ekonomije je, da se slednja v vedno večjem obsegu pojavlja kot dopolnilna dejavnost registriranih dejavnosti in je zaradi tega še toliko težje izsledljiva ter sankcionirana. Ko govorimo o sivi ekonomiji, zato največkrat govorimo o obsegu sive ekonomije kot deležu BDP. V povprečju delež sive ekonomije v državah članicah EU predstavlja 19,5 odsototkov BDP, obseg sive ekonomije v zahodnobalkanski regiji pa v povprečju znaša med 26 in 27 odstotkov BDP. Najmanj razširjena je siva ekonomija med evropskimi državami v Avstriji (8 odstotkov BDP), najbolj pa v Bolgariji (33 odstotkov BDP).

Tabela 1: Obseg sive ekonomije v državah Zahodnega Balkana

Screenshot 2014-01-23 12.15.03

V Črni gori siva ekonomija predstavlja eno izmed glavnih ovir pri poslovanju

Po ocenah sodeč siva ekonomija v Črni gori predstavlja 20 odstotkov BDP. Najbolj razširjena je v maloprodaji, gostinstvu in gradbeništvu. Zaskrbljujoče je, da je močno razširjena siva ekonomija tudi na trgu dela, sploh, če pri tem upoštevamo dejstvo, da je stopnja brezposelnosti v Črni gori konstantno visoka že zadnjih nekaj let, da stopnja zaposlenosti še zdaleč ne dosega 75-odstotnega normativa EU in da je delež dolgotrajno brezposelnih po nekaterih podatkih sodeč že 75,9-odstotni (Monstat).

Hrvaška med EU članicami z največjim obsegom sive ekonomije

V letu 2012 naj bi obseg sive ekonomije na Hrvaškem, po izračunu avstrijskega ekonomista Friedricha Schneiderja, predstavljal okoli 30 odstotkov BDP. Pri tem velja izpostaviti, da je bila siva ekonomija v letu 2012 med državami članicami EU bolj kot v Srbiji razširjena samo še v Bolgariji in Romuniji.

Po podatkih sodeč naj bi se v letu 2012 na Hrvaškem v okviru sive ekonomije obrnilo 13 milijard evrov dobička (29,5 odstotkov BDP). Raziskave hrvaških analitikov sicer kažejo, odvisno od uporabljene metode, da se obseg sive ekonomije na Hrvaškem giblje med 10 in 30 odstotki BDP. Na Hrvaškem je siva ekonomija najbolj razširjena v gradbeništvu, trgovini in ribolovu.

Srbija potrebuje reformo davčne uprave in trga dela

V Srbiji naj bi obseg sive ekonomije znašal 31 odstotkov BDP države, kar državo v regiji uvršča na drugo mesto, takoj za Bolgarijo in ob bok Romuniji. V kolikor bi Srbija želela zmanjšati obseg sive ekonomije in doseči, da bi ta znašal vsaj toliko kot je povprečen regijski obseg sive ekonomije, bi bilo potrebno sivo ekonomijo oklestiti za kar šest odstotkov.

To je na srednji rok po oceni našega inštituta izvedljivo, a država zato potrebuje reformo davčne uprave in trga dela ter jasne kazni za neplačnike davkov in dajatev. Ključna je razbremenitev domačih podjetij, ki so povečini mala ali srednja. Uvedba fiskalnih blagajn po vzoru Hrvaške ali Belorusije za Srbijo zato ne pride v poštev, saj bi še dodatno, za okoli 50 do 60 milijonov evrov letno, sodeč po raziskavi beograjske Ekonomske fakultete, obremenila že tako slabo stoječa mala in srednja podjetja. Problem sive ekonomije v Srbiji je sistemski. Po naši oceni je zato zgolj popolna reforma davčnega sistema in politike realna rešitev za zmanjšanje obsega sive ekonomije v državi.

V BIH siva ekonomija obsega tretjino BDP

Podatki o obsegu sive ekonomije v BIH so različni, a vsi kažejo, da je siva ekonomija v državi močno razširjena. Obsegala naj bi med 26,5 in 33 odstotkov BDP države. Na povečan obseg sive ekonomije je v BIH, tako kot tudi v ostalih analiziranih državah, močno vplivala gospodarsko-finančna kriza. Stopnja brezposelnosti v BIH, ki je med najvišjimi, po nekaterih podatkih pa celo najvišja, v regiji se je še povišala, kupna moč se je znižala, število blokiranih računov se je povečalo, plačevanje davkov in dajatev pa se od leta 2008 znižuje. Tudi v BIH je siva ekonomija najbolj razširjena v gradbeništvu, trgovini, proizvodnji, turizmu in transportni dejavnosti.

Obseg sive ekonomije v Makedoniji dve milijardi evrov

Siva ekonomija v Makedoniji po zadnjih podatkih sodeč predstavlja okoli 25 odstotkov BDP in na letni ravni, po grobi oceni Ministrstva za gospodarstvo, presega dve milijardi evrov. Glavni problem v Makedoniji predstavljajo neprijavljeni delavci in plačevanje delavcev na roko. Zaskrbljujoč je podatek, da na letni ravni podjetja v Makedoniji, katera poslujejo v skladu z vsemi zakoni, zaradi sive ekonomije izgubijo med 10 in 15 odstotki dobička.

Na razmah sive ekonomije v državi je močno vplivala tudi višja stopnja brezposelnosti. Podatki Agencije za zaposlovanje kažejo, da je na zavodu prijavljenih 240.000 brezposelnih od katerih jih 105.000 aktivno išče delo, ostali pa pasivno, se pravi v okviru sive ekonomije.

Učinkovit sistem korenčka in palice ključen za uspešen boj proti sivi ekonomiji

Kljub temu, da definicija sive ekonomije ne vsebuje natančnega določila o tem, kaj siva ekonomija sploh je, to ne pomeni, da njenega obsega ni moč zmanjšati. Ključno vlogo pri tem bi morala igrati država, ki bi morala, še posebej v času takšnih in drugačnih finančno-gospodarskih kriz, poskrbeti za sprejetje ukrepov, ki bi izboljšali poslovno okolje države. Odstranjevanje birokratskih ovir, olajšave za nove zaposlitve, spodbude za prvo zaposlitev, nižji davki za delodajalce, ki beležijo pozitivne poslovne rezultate in najrazličnejše, ne samo finančne, spodbude za odpiranje novih podjetij so samo nekatere rešitve, ki bi lahko bistveno pripomogle k zmanjševanju obsega sive ekonomije.

Po oceni našega inštituta bi bilo potrebno natančneje definirati in zaostriti tudi sistem kaznovanja dejavnosti, ki jih uvrščamo med sivo ekonomijo. Realističen pogled na sivo ekonomije razkriva, da nesankcioniranje kršiteljev v praksi ni možno, zato na našem inštitutu poudarjamo, da zgolj sočasno delovanje sistema korenčka in palice lahko pripomore k zniževanju obsega sive ekonomije, zato podpiramo sprejemanje spodbud za poslovanje in delovanje podjetij.

Zmotno je pričakovati, da je visoko zavedanje družbe o tem, da je davke potrebno plačevati, kot je na primer prisotno v skandinavskih državah in pri naših severnih sosedih, posledično je tudi obseg sive ekonomije v teh državah manjši, omni prisotno. Samo ob obstoju določene politične volje za spremembe je namreč po naši oceni upravičeno pričakovati obstoj ozaveščenja širše družbe in prisotnost obče volje o tem, da je siva ekonomija škodljiva za državo in njene prebivalce.

ZNAČKE / / / / / / / / /
Siva ekonomija v Črni gori
20. januarja 2014 / 12:19

Siva ekonomija v Črni gori predstavlja 20 odstotkov BDP. Najbolj je razširjena v maloprodaji, gostinstvu in gradbeništvu. V povprečju siva ekonomija v državah članicah EU predstavlja 19,5 odstotkov BDP, pri čemer je najmanj razširjena v Avstriji (8 odstotkov BDP).

ZNAČKE / / / / /
Siva ekonomija na Balkanu
8. januarja 2014 / 12:24

Raziskava podjetja A.T Kearney je pokazala, da je med evropskimi državami siva ekonomija najbolj razširjena v Bolgariji, kjer predstavlja skoraj tretjino oz. 31,2 odstotkov BDP. Siva ekonomija v Makedoniji predstavlja 30 odstotkov BDP in presega 2 milijona evrov.

ZNAČKE / / /
Črna gora: Višji prihodki države
18. novembra 2013 / 10:24

Od začetka leta so prihodki vplačani v proračun znašali 98 milijonov evrov več kot v enakem obdobju v letu 2012. Višji prihodki niso rezultat restriktivnih davčnih ukrepov temveč poostrenega boja proti sivi ekonomiji. Pričakuje se, da se bo trend rasti nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih.

ZNAČKE / / / / /