Inštitut za strateške rešitve
Dogovorjen način premestitve beguncev na ravni EU
23. septembra 2015 / 9:28

Notranji ministri so v torek, 22. septembra, v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a ne s soglasjem, temveč z veliko večino. Proti so bile Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija, Finska pa se je glasovanja vzdržala. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / / / /
Analiza stopenj in trendov tujih neposrednih investicij v državah jugovzhodne in srednje Evrope
25. novembra 2013 / 21:33

1 Namen in cilj analize

Svetovno gospodarstvo je še vedno v fazi počasnega okrevanja od posledic finančno-gospodarske krize s katero se svet sooča od leta 2008. Kriza je v marsičem spremenila razmerje moči v svetovnem gospodarstvu. Soodvisnost gospodarstev postaja vse pomembnejša, zato se posledično povečuje tudi pomembnost tujih neposrednih investicij (TNI) in strateških partnerstev. Mnenja o tem, kako TNI vplivajo na gospodarstvo države, so deljena. Na ISR zagovarjamo stališče, da TNI pozitivno vplivajo na gospodarstva v razvoju, kot tudi na gospodarstva v tranziciji. Tranzicijski procesi v državah srednje in jugovzhodne Evrope še vedno potekajo in tuje neposredne investicije so se pokazale kot eden izmed ključnih dejavnikov vzpostavitve uspešnega tržnega gospodarstva. Zaradi tega razvojne strategije teh držav temeljijo na aktivni promociji investicijskih priložnosti in privabljanju tujih investitorjev.

Na ISR smo se za pripravo analize o TNI odločili tudi zato, ker smo v zadnjem času priča intenzivni diskusiji o pomenu in vlogi tujih investicij v Sloveniji. Da bi bolje spoznali vlogo in pomen, ki ga imajo TNI v primerljivih državah, smo pod drobnogled vzeli delež TNI kot odstotek BDP v državah srednje in jugovzhodne Evrope med leti 2003 in 2012. Pregledali smo trende TNI v zapisanem obdobju in sešteli vsoto TNI in BDP v obdobju 2003-2012 ter izračunali kolikšen delež BDP predstavljajo TNI v posameznih državah.

 

2 Ključne  ugotovitve

1. Med državami jugovzhodne in srednje Evrope največji delež  TNI kot odstotek BDP beleži Črna gora. V obdobju od 2003 – 2012 so TNI v Črni gori znašale 19,5 % BDP.

2. Med državami jugovzhodne in srednje Evrope najnižji delež TNI kot odstotek BDP beleži Slovenija. Vsota TNI v Sloveniji je v letih 2003 do konca 2012 znašala 1,76 % BDP.

3. Trend spremembe TNI opažamo predvsem v državah  Zahodnega Balkana. Medtem, ko so pred leti v obravnavane države največ vlagala avstrijska in nemška podjetja, danes največ investicij, ki so hkrati tudi največje, prihaja iz Rusije in Srednjega vzhoda pa tudi iz Turčije.

4. Največje ovire za gospodarstvenike predstavljajo omejeni viri financiranja in plačilna nedisciplina, politična nestabilnost, močno razširjena korupcija in prepletenost politike ter gospodarstva, skupaj s togimi administrativnimi postopki.

5. Zaradi širitve Evropske unije (EU), so TNI v državah srednje in jugovzhodne Evrope dolgoročno bolj stabilne.

6. Privabljanje tujih investitorjev predstavlja enega izmed aktivnih mehanizmov za zniževanje visoke stopnje brezposelnosti in za spodbujanje domače potrošnje. V zameno za TNI države tujim investitorjem nudijo različne davčne olajšave in izobražen kader po nižjih cenah.

 

3 Uvod

Države srednje in jugovzhodne Evrope so med leti 2003 in 2012 postale pomembna destinacija za nekatere strateške investicije. Naše analize kažejo, da sta se v teh letih začeli spreminjati struktura in namen investicij, ki so postale bolj dolgoročne in stabilne. Vzrok za to je širitev EU v srednjo in vzhodno Evropo in vzpostavitev relativne politične stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Po izbruhu finančno-gospodarske krize leta 2008 zaznavamo spremembe tudi pri državah vlagateljicah.

V obdobju pred krizo so vodilni investitorji v glavnem prihajali iz razvitih, gospodarsko močnih, držav kot so Nemčija, Avstrija in Italija. V zadnjih letih pa so, predvsem v države Zahodnega Balkana, največ vložila podjetja iz Rusije, Turčije in držav Srednjega vzhoda. Države, ki smo jih na ISR vzeli pod drobnogled, beležijo zelo različne stopnje deleža TNI kot odstotka BDP. Največji delež TNI (vsota neto investicij od začetka leta 2003 do konca leta 2012) kot odstotek BDP med leti 2003 in 2012 beleži Črna gora (19,5 % desetletnega BDP Črne gore), medtem, ko je daleč najnižji delež TNI  zabeležila Slovenija (1,76 % desetletnega BDP Slovenije). Največji delež TNI med državami srednje Evrope v obravnavanem obdobju beleži Madžarska (14,4 %).

Graf 1: Vsota letnih TNI kot odstotek vsote letnih BDP v obdobju od začetka 2003 do konca 2012

Screen Shot 2013-11-25 at 9.31.25 PM

Vir podatkov: Svetovna banka; Izračun: ISR

Med državami srednje Evrope sta v zadnjem času za tuje investitorje najbolj privlačni Poljska in Češka. Poljska je v letu 2012 zabeležila največ, kar 148, investicijskih projektov (tudi zato, ker je največja) med državami srednje in jugovzhodne Evrope. Sledita ji Srbija z 78 projekti in Češka s 64 projekti. Poljska in Srbija v letu 2012 beležita povečanje vrednosti investicij v primerjavi z letom 2011 za 22,3 % in 2,1 %. Po drugi strani Češka beleži zmanjšanje investicij za tri odstotne točke.

Naša analiza je pokazala, da se podjetja iz razvitih, močnih gospodarstev odločajo za širitev ali premestitev dejavnosti predvsem zaradi razpršitve tveganja, različnih finančnih spodbud, ki jih nudijo države gostiteljice, in cen na trgu dela. Prišli smo namreč do sklepa, da za države srednje in jugovzhodne Evrope privabljanje tujih investitorjev predstavlja enega izmed aktivnih mehanizmov za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti in za spodbujanje domače potrošnje. V zameno države tujim investitorjem nudijo različne davčne olajšave in izobražen kader po nižjih cenah.

 

4 Zahodni Balkan

4.1 Splošni oris TNI v letih 2003 – 2012 v državah Zahodnega Balkana

V obdobju med leti 2003 in 2012 največji delež TNI kot odstotek BDP beleži Črna gora.  Ta je znašal 19,5 %. Največ so v tem obdobju v Črno goro vložila podjetja iz Srbije, ZDA in Italije. Največ investicij je bil deležen nepremičninski trg, sledita mu sektorja turizma in energetike. Z izstopom iz državne skupnosti s Srbijo, je Črna gora odpravila številna, predvsem politična, tveganja in tako postala veliko privlačnejša za tuje investitorje. Od leta 2007 dalje država beleži večje prilive TNI, kar kaže na večjo dinamiko privatizacijskih procesov. Črna gora je tako že privatizirala večino državnega premoženja. Država sicer iz leta v leto izboljšuje svoje investicijsko okolje, kar dokazuje tudi zadnje poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o konkurenčnosti gospodarstva. Črna gora je v letu 2013 zasedla 67. mesto, kar je v primerjavi z letom prej izboljšanje za pet mest.

Graf 2: Letni delež TNI kot odstotek BDP v obdobju od začetka 2003 do konca 2012

 Screenshot 2013-11-26 08.47.36

Vir podatkov: Svetovna banka

 

Po višini deleža TNI kot odstotka BDP, se med državami Zahodnega Balkana na drugem mestu nahaja Kosovo, kar je, upoštevajoč nizek BDP države in močno tujo prisotnost v državi, pričakovano. V Kosovo so največ vložila podjetja iz Hrvaške, Bolgarije in Avstrije. Srbija je v obravnavanem obdobju prejela investicije v višini 23 milijard dolarjev, kar predstavlja 6,7 % BDP države. V enakem obdobju so TNI na Hrvaškem dosegle vrednost 26 milijard dolarjev, kar predstavlja 4,8 % desetletnega BDP Hrvaške .

Tabela 1: Izračun deleža TNI (desetletna vsota) kot odstotka BDP (desetletna vsota) 2003-2012

Screenshot 2013-11-26 08.50.41

 

Vir podatkov: Svetovna banka; Izračun: ISR

Največ je v Hrvaško vložila Avstrija, ki je z investicijami na Hrvaškem, med leti 2003 in 2012, ustvarila več kot 15.000 delovnih mest. Najnižji delež TNI kot odstotek BDP beležita Makedonija (4,70 %) in BIH (4,73 % BDP). V BIH sta največ vložili Avstrija in Slovenija. Eden izmed največjih investitorjev v BIH v obdobju 2003 do 2012  je bil Mercator, ki je v državo vložil več kot 140 milijonov dolarjev. Hkrati je Mercator med vsemi tujimi investitorji ustvaril tudi največ delovnih mest. V Makedonijo je izmed vseh držav največ sredstev vložila Slovenija. 

Graf 3: Vsota letnih TNI kot odstotek vsote letnih BDP v obdobju od začetka 2003 do konca 2012

 

 Screenshot 2013-11-26 08.52.51

Vir podatkov: Svetovna banka; Izračun: ISR

4.2 Investicijski trendi v državah Zahodnega Balkana

 Podatki mednarodnih organizacij kažejo, da se investicijsko okolje v državah Zahodnega Balkana izboljšuje. Po podatkih Narodne banke Srbije, je bilo v Srbijo v prvih devetih mesecih leta 2013 vloženih več kot 788 milijonov dolarjev. Najbolj priljubljen med tujimi investitorji je bil predelovalni sektor, več projektov je bilo deležno tudi področje energetike. V Beli knjigi, ki jo je za leto 2013 izdal Svet tujih investitorjev Srbije, je zapisano, da tuji investitorji pozitivno ocenjujejo napovedane reforme vlade in vladni program fiskalne konsolidacije.

Po ocenah Inštituta za strateške rešitve je blaga rast gospodarske aktivnosti na hrvaškem trgu v drugem tromesečju leta 2013 znak okrevanja trga investicij. V zasebnem sektorju se investicije, kljub nekaterim davčnim olajšavam, ki jih je uvedla hrvaška vlada, še niso okrepile Nekatere ocene predvidevajo, da naj bi se investicijski cikel pričel krepiti tudi v zasebnem sektorju. Več investicij v hrvaško gospodarstvo pričakujemo prihodnje leto iz držav, ki niso članice EU – predvsem iz Rusije in Turčije.

Po podatkih Ministrstva za zunanjo trgovino in gospodarske odnose BIH so TNI v prvih štirih mesecih leta 2013 znašale 77,8 milijonov KM oziroma skoraj 40 milijonov evrov. Kljub temu, da gre za relativno majhen obseg TNI, je potrebno poudariti, da je bila, v primerjavi z enakim obdobjem lani, letos zabeležena rast slednjih. Na ravni Federacije BIH je zabeleženo kumulativno povečanje investicij za 42,1 %, na ravni BIH pa za 24,2 %. Največ investicij v državo prihaja iz Rusije, Srbije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Največ sredstev so tujci vložili v proizvodni, trgovinski in bančni sektor.

Zadnja leta tudi Makedonija beleži povečan obseg TNI. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila Narodna banka Makedonije, so TNI v prvih osmih mesecih leta znašale 157,3 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je vrednost TNI povečala za 20 %. Največji tuji investitor v Makedoniji v letu 2012 so bila avstrijska podjetja, ki so v državo vložila več kot 56 milijonov evrov. Na drugem mestu so se znašla turška podjetja z 11,7 milijoni evrov investicij. ZDA, Belgija in Nemčija so vsaka posebej v Makedonijo vložile okrog 9 milijonov evrov. Makedonska vlada postaja vedno bolj aktivna pri iskanju novih tujih investitorjev. Pred kratkim je bil podpisan sporazum z mednarodno korporacijo Forbes o iskanju in privabljanju tujih vlagateljev.

Črna gora še zmeraj ostaja atraktivna destinacija za tuje investitorje, čeprav se zanimanje za vlaganje v Črno goro zmanjšuje. V prvih šestih mesecih leta 2012 je bilo v Črno goro vloženih 176 milijonov evrov tujega kapitala. V letošnjem letu država beleži nižje prilive (112,1 milijonov evrov), ki pa še vedno ostajajo na zadovoljivi ravni. Največ investicij beležita turistični in finančni sektor. Kmetijski sektor je deležen zgolj dveh odstotkov vseh TNI. Gradbeni sektor še vedno ne kaže nobenih znakov okrevanja, storitveni sektor pa se počasi vrača na raven izpred začetka globalne finančne krize.

Vse več pozornosti privabljanju tujih investitorjev namenja tudi Kosovo. Tuji investitorji se ob vstopu na kosovski trg soočajo s številnimi ovirami, ki preprečujejo njihovo integracijo v kosovsko gospodarstvo. Glavne ovire za prihod tujih investitorjev na Kosovo so: visoke obrestne mere, visok DDV na surovine, slaba gospodarska stabilnost, stara in dodelana infrastruktura, nizka stopnja zaščite investicij in slabo izobražen kader. Veliko bolj uspešna je država pri pridobivanju sredstev v obliki novih kreditov. Pred kratkim je namreč Ministrstvo za finance podpisalo dogovor z Nemško banko za razvoj v višini 20,5 milijonov evrov. Kosovo bo tri milijone evrov dobilo tudi od Evropske komisije.

 

4.3 Države izvora investitorjev

4.3.1 Investicije iz Bližnjega vzhoda

V zadnjem letu smo zasledili intenzivnejše sodelovanje med državami iz arabskega sveta in državami Zahodnega Balkana. Sklenitev strateškega partnerstva med letalskim prevoznikom Etihad Airways in Jat Airways je naznanila začetek možne realizacije velikega števila arabskih investicij v Srbijo, ki jih je vlada napovedala že na začetku leta 2013.

Nekdanji direktor Agencije za tuje investicije in promocijo izvoza Srbije (SIEPA) Božidar Laganin je potrdil, da so arabski investitorji v Srbiji postali zelo aktivni. Dokaz za to je tudi memorandum, ki sta ga pred kratkim podpisala prvi podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučić in generalni direktor podjetja Mubadala šejk Haldun Kalif el Mubarak. Srbska vlada bo s tem arabskim podjetjem sodelovala pri gradnji tovarne čipov v Beogradu in tovarne za izdelavo letalskih delov. Podjetje Mubadala naj bi v projekt vložilo štiri milijarde dolarjev. Nekdanji finančni minister Mlađan Dinkić je konec marca v Abu Dabiju podpisal dogovor o skupnih investicijah v srbsko kmetijstvo z vodilnim svetovnim kmetijskim podjetjem Al Dahra. Dogovor je vreden 400 milijonov dolarjev. Med cilji podjetja je tudi gradnja tovornega terminala na letališču Nikola Tesla.

Konec leta 2012 je postalo jasno, da Hrvaška ne bo ena izmed tranzitnih držav projekta Južni tok , tudi zato je bila primorana pripraviti alternativne projekte, ki bi ji zagotovili energetsko neodvisnost. Tako je bila leta 2012 sprejeta odločitev, da bo Katar 25 let s plinom oskrboval LNG terminal na Krku. Investicija in gradnja terminala sta ocenjeni na 600 milijonov evrov.

Investitor iz Kuvajta je na elitni lokaciji v Sarajevu odkupil 160 tisoč hektarjev zemljišča in začel z gradnjo počitniškega naselja zaprtega tipa, ki bo namenjeno le elitnim turistom iz Kuvajta. Skupna vrednost projekta znaša 75 milijonov dolarjev.

4.3.2 Investicije iz Rusije

 Veliko zanimanja za investicije v Srbijo kažejo tudi ruska podjetja. Ključne ruske investicije v Srbijo zadnja leta so nakup Naftne industrije Srbije (NIS) in Beopetrola ter vstop Sberbanke na srbsko tržišče. Omenjene investicije znašajo skoraj milijardo in pol dolarjev. Ta vsota ne vključuje izgradnje plinovoda Južni tok in kredita namenjenega za obnovo srbskih železnic.

Ruska banka Sberbank je uspešno prodrla na slovensko, srbsko, hrvaško in BIH tržišče. To se je zgodilo kot posledica uspešne pridobitve stoodstotnega deleža v skupini Volksbank International.

Kot kažejo podatki, je za ruska podjetja zanimiv tudi hrvaški trg, saj  so podjetja iz Rusije v zadnjih dvajsetih letih v Hrvaško vložila 188 milijonov evrov.

V zadnjem času smo opazili vstop ruskega kapitala tudi v BIH. V letu 2013 je podjetje NIS (Gazpromnjeft) od avstrijskega OMV prevzelo 22 bencinskih črpalk. Ruska podjetja so do sedaj večinoma vlagala v Republiko Srbsko, vendar pa v zadnjih letih širijo svoje zanimanje tudi v Federacijo BIH. Ruski investitorji so črpalke OMV prevzeli tudi na Hrvaškem. Ruski Zarubežnjeft je prevzel tudi Rafinerijo nafte v Brodu, v katero naj bi po nekaterih ocenah vložil 560 milijonov evrov. Z ruskimi podjetji so sklenjeni dogovori za izgradnjo termoelektrarn, hidroelektrarn in plinovoda, ki bo del projekta Južni tok. Vlada Republike Srbske je ruskemu podjetju Jadran nafta že dodelila koncesijo za iskanje nafte.

Ruska podjetja so največji investitor v Črni gori. V obdobju med leti 2009 in 2011 naj bi ruske investicije v Črno goro presegale 270 milijonov evrov. Večina sredstev je bila namenjena za nakup hotelov ob črnogorski obali.

4.3.3 Turške investicije

 V zadnjih letih je v državah Zahodnega Balkana moč opaziti tudi povečano aktivnost turških investitorjev. Trenutno na črnogorskem tržišču posluje veliko število turških podjetij – predvsem na področju infrastrukture, energetike in gradbeništva. Eno izmed teh je tudi podjetje Enka, ki je pred kratkim pokazalo zanimanje za izgradnjo letališča v občini Berane. Turški holding Tosyali je nedolgo nazaj (za 15,1 milijonov evrov) odkupil težavno črnogorsko železarno Nikšić. Največji turški investitor v Črni gori je podjetje Gintas, ki je v državo doslej vložilo 50 milijonov evrov. Omenjena korporacija je med drugim tudi lastnik največjega trgovskega centra in zelene tržnice v Podgorici, aprila pa je, kot del mednarodne znamke Ramada, odprla tudi prvi poslovni hotel v državi.

Podjetja iz Turčije so v zadnjih nekaj letih v Hrvaško vložila 140 milijonov evrov. Trenutno na Hrvaškem posluje več kot 50 turških podjetij. Turški investitorji niso prisotni samo v Dubrovniku, v katerega vlagata podjetji Rixos in Uzel turizem, temveč tudi v Zadru in Šibeniku. Pred leti je družba NETA Yatirim Menkul Degerler AS iz Istanbula kupila 49 % hrvaškega podjetja NFD Aureus Invest in tako s prevzemi združila štirinajst skladov s skupnim premoženjem v višini 152 milijonov kun (več kot 20 milijonov evrov). Del hrvaškega finančnega sektorja je tudi eno izmed največjih turških podjetij Süzer grupa, ki je preko Eksen holdinga leta 2011 kupilo Banko Brod.

V zadnjih letih je bila opažena tudi povečana aktivnost turških investitorjev tudi na Kosovu in v Albaniji. Največ naložb Turki namenijo bankam, letališčem in izobraževalnim ter zdravstvenim ustanovam. Turška podjetja, ki so največ investirala v Kosovo so gradbeno podjetje Bechtel Enka, podjetje Limak Group Airline in banki TEB ter BKT.

Tudi Makedonija v zadnjih letih beleži rast turških investicij. Turško podjetje TAV je v državi že zgradilo dve manjši letališči, Turčija pa vse več sredstev vlaga tudi v zdravstveni sektor. Turško podjetje Sutash vlaga v makedonski kmetijski sektor. Napovedane so že tudi nekatere nove investicije turških podjetij. Podjetje Matek je napovedalo investicije v višini 15 milijonov evrov in odprtje 200 novih delovnih mest, Iskrem Medical namerava v državo vložiti 20 milijonov evrov in zaposliti 250 delavcev, podjetje Total pa načrtuje nove investicije v višini 15 milijonov evrov in vzpostavitev 250 novih delovnih mest. Turčija je s pomočjo holdinga Chevahir vstopila tudi v bančni sektor Makedonije.

4.3.4 Ostale investicije

 Srbija v tem letu pričakuje tudi investicije iz Kitajske. Kitajska je Srbiji dala nizko-obrestni kredit v višini 1,8 milijard dolarjev. Sredstva naj bi država namenila za gradnjo avtocest. Naše analize kažejo, da največjo podporo pri infrastrukturnih projektih Srbija zadnja leta prejema ravno s strani Kitajske in Rusije. Krediti, ki sta jih ti dve državi do sedaj odobrili Srbiji, presegajo nekaj milijard dolarjev. Še ena v vrsti kitajskih investicij v Srbiji je investicija v izgradnjo mostu Zemun-Borča. Gradnji mostu je, iz prej omenjenega kitajskega kredita, namenjenih 150 milijonov dolarjev. Izvajalec del je kitajsko podjetje CRBC (China Road and Bridge Corporation). Kitajsko podjetje Shandong Hi-Speed Group pa sodeluje pri gradnji Koridora 11. Kitajska je sodelovanje s Srbijo okrepila tudi na področju energetike. Tako je konec minulega leta Elektroprivreda Srbije podpisala sporazum s kitajskim konzorcijem, ki ga sestavljata podjetji China Environmental Energy in Shenzhen Energy Group. Sporazum se nanaša na izgradnjo tretjega bloka Termoelektrarne Nikole Tesle v Obrenovcu. Investicija se ocenjuje na več kot dve milijardi evrov. Maja letos so v javnost prišle informacije, da so potekali pogovori med Termoelektrarno Kostolac in kitajskim CMEC (China National Machinery and Equipment Import & Export Corporation) o gradnji novega obrata v Kostolcu. Vrednost projekta je ocenjena na 712 milijonov dolarjev.

Poleg povečanega zanimanja kitajskih investitorjev v Srbijo, vse več zanimanja za investicije v Srbijo kažejo tudi podjetja iz Hrvaške. Agrokor na primer namerava v naslednjem letu v svoja podjetja v Srbiji vložiti okrog 100 milijonov evrov.

Velik delež TNI na makedonskem tržišču pripada ponovnim investicijam. Italijansko podjetje Teknohoze je tako na primer začelo z gradnjo že druge tovarne v Skopju (podjetje Teknohoze je prvič v Makedonijo investiralo pred letom dni). Izvajalec projekta bo podjetje Aktiva DOO Štip, ki mora gradbena dela dokončati do decembra 2014. Nova naložba naj bi znašala okrog 11 milijonov evrov in naj bi odprla 150 novih delovnih mest. Pred kratkim je svoje investicije v Makedoniji uresničilo tudi nemško podjetje Lisa Draxlmaier GmbH, ki je, skupaj z lokalnim partnerjem, v proizvodnjo avtomobilskih delov v Kvadarcih vložilo 35 milijonov evrov. Podjetje naj bi v prvih petih letih zaposlilo kar 4000 delavcev. V roku enega leta naj bi isto podjetje v Kavadarcih zgradilo še eno tovarno, ki bo oskrbovala proizvajalca avtomobilov Mercedes.

 

5 Srednja Evropa

 

5.1 Splošni oris TNI v obdobju v letih 2003 in 2012 v državah srednje Evrope

Graf 4: Letni delež TNI kot odstotek BDP v obdobju od začetka 2003 do konca 2012

Screenshot 2013-11-26 08.54.54

Vir podatkov: Svetovna banka

V desetletnem obdobju 2003 do 2012, največji delež TNI kot odstotek BDP v srednji Evropi beleži Madžarska. Ta je znašal 14,4 %. Madžarska je leta 2004 postala članica EU, od leta 2007 pa je tudi članica schengenskega območja. To je spodbudno vplivalo na povečanje deleža TNI.  V obdobju med leti 2003 in 2012 sta bila na Madžarskem izvedena dva večja privatizacijska projekta. Leta 2003 je bila madžarska Postabank prodana avstrijski Erste bank, leta 2005 pa je britansko podjetje BAA International Ltd. odkupilo 75-odstotni delež letališča v Budimpešti. V naslednjih letih je bilo opravljenih več transakcij v storitvenem in avtomobilskem sektorju. Največ so v obdobju med leti 2003 in 2012 v Madžarsko vložila podjetja iz Nemčije, ZDA in Avstrije. Največ investicij sta bila deležna nepremičninski trg in avtomobilski sektor. V tem obdobju je bil največji investitor podjetje Volkswagen. Najpogosteje so se investitorji za naložbe v Madžarsko odločali zaradi različnih spodbud, ki jih je ponujala država, odprtosti njenega gospodarstva in usposobljene delovne sile.

Ostale države srednje Evrope so zabeležile bistveno nižji priliv TNI kot Madžarska. Češka je v obravnavanem obdobju zabeležila 4,2-odstotni delež TNI kot odstotek BDP. Tuji investitorji so največ vložili v avtomobilski sektor in v področje elektronskih komponent. Med največjimi investitorji na češkem tržišču sta podjetji Volkswagen in PSA Peugeot-Citroen. Ti dve podjetji sta največ vložili tudi na Slovaško, ki je v tem obdobju zabeležila 3,2-odstotni delež TNI kot odstotek BDP. Poljska je v obdobju med leti 2003 in 2012 zabeležila malo višji delež TNI kot odstotek BDP v primerjavi s Slovaško – znašal je 3,5 %. Tuji investitorji so najraje vlagali v finančni sektor in v programsko opremo ter IT storitve.

Tabela 2: Izračun deleža TNI (desetletna vsota) kot odstotka BDP (desetletna vsota) 2003-2012

 

Screenshot 2013-11-26 08.57.06

 

Vir podatkov: Svetovna banka; Izračun: ISR

Graf 5: Vsota letnih TNI kot odstotek vsote letnih BDP v obdobju od začetka 2003 do konca 2012

Screenshot 2013-11-26 08.58.48 

Vir podatkov: Svetovna banka, Izračun: ISR

 

5.2 Investicijski trendi v državah Srednje Evrope

Med največjimi investitorji na Poljskem so bila podjetja iz ZDA, ki so večinoma vlagala v storitvene projekte. Povečana je bila aktivnost nemških investitorjev, ki so večinoma vlagali v avtomobilski in logistični sektor. Poleg tega Poljska poskuša narediti več pri razvoju centrov, ki bi nudili podporo poslovanju. Na tem področju je bilo v letu 2012 aktivno podjetje WNS. Tudi poročilo Doing Bussines 2013, ki ga vsako leto izdaja Svetovna banka, navaja, da je Poljska najbolj napredovala pri izboljšanju poslovnega okolja.

Po drugi strani Češka v letu 2012 beleži zmanjšanje priliva TNI. Največji investitorji v državi so podjetja iz Nemčije, ZDA, Japonske in Avstrije. Država je hitro postala priljubljena med avtomobilskimi družbami, ki so v letu 2012 ustvarile več kot 60 % vseh novih delovnih mest. Nemška avtomobilska podjetja, kot sta na primer Volkswagen AG in SAS Autosystemtechnik GmbH & Co KG, so napovedala velike investicijske projekte. Na češkem tržišču že leta uspešno poslujeta tudi južnokorejski Hyundai in japonsko-francosko podjetje Toyota PSA. Povečalo se je tudi število projektov na področju težke industrije in na področju logističnih projektov.

Po podatkih Narodne banke Slovaške največji investitorji prihajajo iz Nizozemske, Avstrije, Nemčije, ZDA in Češke. Ena izmed največjih čeških kapitalnih transakcij je bila prodaja deleža glavnega slovaškega plinskega dobavitelja Slovaška plinska industrija češkemu podjetju, ki je znašala več kot 2,6 milijardi evrov. Na slovaškem tržišču sicer posluje več kot 130 ameriških podjetij. Decembra 2011 je ameriško podjetje Honeywell podpisalo dogovor o investiciji vredni 50,2 milijonov dolarjev in je v vzhodni Slovaški ustvarilo 446 novih delovnih mest. V letu 2011 sta na Slovaškem svoji poslovalnici odprla tudi Amazon in Google. Podjetje U.S. Steel Kosice (USSK) je že leta 2000 prevzelo Slovaško jeklarno ter tako postalo največji ameriški investitor na Slovaškem. Na slovaškem tržišču poslujejo še podjetja: Johnson Controls, IBM, Whirlpool, Merson Electric, Tower Automotive, Crown Bevcan, Citibank, TRW, Visteon, AT&T, HP, Microsoft, CISCO, Dell, Volkswagen, Hyundai Motors, Peugeot-Citroen, Samsung, Getrag Ford, Deutsche Telecom, EON Ruhrgas, Intesa BCI, UniCredit, Raiffeisen Group, Enel in Siemens.

Madžarska je bila med državami srednje in jugovzhodne Evrope vrsto let priljubljena destinacija tujih investitorjev. TNI je pritegnila privatizacija podjetij v državni lasti in greenfield investicije s strani tujih multinacionalk – predvsem v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih. Zadnja leta je Madžarska izgubila vodilni položaj v regiji, saj se je spremenila politika do TNI. Prej je država odprla svoje gospodarstvo TNI ter celo ponujala določene spodbude investitorjem, zadnja leta pa je pristop do TNI postal bolj selektiven. Vlada sicer še vedno uspešno spodbuja TNI v izvozno usmerjenih dejavnostih, vendar je v bančnem sektorju in trgovini na drobno uvedla nepričakovane davke, ki so prizadeli predvsem tuje investitorje. Po podatkih madžarskega Ministrstva za gospodarstvo naj bi neto priliv TNI v letu 2013 presegel tri milijonov evrov. Madžarska je v kriznih letih zabeležila odliv TNI, vendar avtomobilski in elektronski sektor še vedno beležita prilive. Največji investitorji prihajajo iz Velike Britanije, Nemčije, Avstrije in ZDA. Madžarsko investicijsko okolje je razmeroma ugodno, vendar toga birokracija in netransparentnost pri poslovanju ovirata dinamično rast investicij. Sredi leta 2012 je madžarska vlada napovedala sklenitev strateških partnerstev s ključnimi investitorji, ki delujejo predvsem na področju proizvodnje. S tem je država želela obdržati podjetja na svojem tržišču in tako zagotoviti dolgotrajno rast gospodarstva ter zaposlenost prebivalstva. Do januarja 2013 je bilo podpisanih enajst strateških sporazumov z naslednjimi podjetji: Coca-Cola (ZDA), Richter Gedeon (Madžarska), Alcoa-Kofem (ZDA), Daimler AG (Nemčija), Suzuki (Japonska), Hankook Tire (Južna Koreja), Microsoft (ZDA), GE (ZDA), Stadler Trains  (Švica), Tesco (Velika Britanija), IBM (ZDA).

 

5.3. Slovenija z daleč najnižjim deležem TNI

V obdobju med leti 2003 in 2012 je Slovenija zabeležila TNI v višini 7,5 milijard dolarjev. Delež TNI kot odstotek BDP v tem času znaša 1,76 %, kar je izrazito manj kot znaša ta delež v državah Zahodnega Balkana (4,7 % – 19,5 %) in državah srednje Evrope (3,2 % do 14,4 %). Graf 4 pokaže, da je vrednost TNI v Sloveniji rasla do leta 2007. Leta 2008 je vrednost TNI upadla. Da je slovensko gospodarstvo z letom 2009 vstopilo v hudo recesijo, kažejo podatki Svetovne banke. Leta 2009 je namreč država zabeležila odliv TNI v višini 349,2 milijonov dolarjev. Največ v Slovenijo investirajo države članice EU. Na prvem mestu po višini investicij se nahaja Avstrija. Najbolj pogoste ovire za tuje investitorje v Sloveniji so kompleksna in neučinkovita prostorska zakonodaja, visoki davki, toge razmere na trgu dela, slaba plačilna nedisciplina in neučinkovit sodni sistem. V zadnjem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o konkurenčnosti gospodarstva je Slovenija zasedla 62. Mesto. V primerjavi z letom 2012 se je s tem njena uvrstitev na lestvici poslabšala, saj se je leta 2012 po konkurenčnosti gospodarstva Slovenija nahajala na 56. mestu med 148. državami.

ZNAČKE / / / / / / / / / / / / / / / / / / / /
Slovaška naj bi priznala Kosovo
15. aprila 2013 / 9:06

Slovaška, ena izmed petih EU članic, ki ne priznava neodvisnosti Kosova, naj bi Kosovo priznala, ko bo sklenjen dogovor s Srbijo.

ZNAČKE / /