Inštitut za strateške rešitve
Hrvaška na pragu novih volitev in ustavne krize
7. decembra 2015 / 10:01

28 dni je že minilo od volitev, a sestava nove vlade še ni znano kot tudi ne kdo bo novi mandatar. Oblikovan ni niti parlament, saj se poslanci niso uspeli dogovoriti, kdo bo novi predsednik parlamenta. Tudi javno mnenje ni preveč optimistično, saj skoraj 17 % državljanov, sodeč po izsledkih raziskave Promocije plus, verjame, da vlade ne bo uspelo oblikovati nikomur. Vse bližje je tudi ustavna kriza, piše portal Balkans Aljazeera, ki bi jo lahko preprečili poslanci, če bi oblikovali parlament.

Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / /
Kosovsko Ustavno sodišče začasno prepovedalo izvajanje sporazuma s Srbijo
11. novembra 2015 / 9:53

Ustavno sodišče Kosova je odločilo, da do sprejetja končne odločitve o ustavnosti poleti podpisanega sporazuma s Srbijo, ustavi nadaljnje izvrševanje določil sporazuma, katerega cilj je vzpostavitev Skupnosti občin z večinskih srbskim prebivalstvom na Kosovu. Odločitev sodišča bo veljala do 12. januarja 2016. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / /
Evropska komisija Srbijo in Kosovo poziva k spoštovanju sklenjenih dogovorov
2. novembra 2015 / 9:51

Stališče Evropske komisije glede dogovora o vzpostavitvi Skupnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom je jasno. Kosovo in Srbija morata dogovor spoštovati. Kosovsko Ustavno sodišče bo v kratkem presojalo o ustavnosti sklenjenega dogovora. Premier Isa Mustafa je že prejšnji teden izjavil, da bo vlada odločitev Ustavnega sodišča spoštovala.

ZNAČKE / / / / / /
Kosovsko Ustavno sodišče zavrnilo pritožbe opozicije
22. septembra 2015 / 9:44

Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo opozicijskih poslancev glede postopkov povezanih s sprejemanjem ustavnih amandmajev za vzpostavitev posebnega sodišča.

ZNAČKE / / / / /
Črnogorski parlament ne bo odločal o KAP
18. aprila 2014 / 9:02

Črnogorsko Ustavno sodišče je razveljavilo del Zakona o zaščiti državnih interesov v rudarsko-metalurškem sektorju. Parlament tako ne bo imel zadnje besede pri prodaji KAP.

ZNAČKE / / / / /
Hrvaška in spoštovanje človekovih pravic: Analiza (ne)ustavnosti dveh referendumov
22. novembra 2013 / 14:35

PREGLED

Hrvaška je članica Organizacije združenih narodov, pristopnica k Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948, ki sicer pravno ni zavezujoča, je pa njena vsebina služila kot podlaga dvema pravno zavezujočima dokumentoma – Mednarodni konvenciji o državljanskih in političnih svoboščinah in Mednarodni konvenciji o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah -, katerih podpisnica je tudi Hrvaška, in polnopravna članica EU, ki človekove pravice razume kot univerzalne in nedeljive ter je zavezana k njihovi aktivni promociji in zaščiti. K spoštovanju osnovnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin Hrvaške ne zavezuje zgolj mednarodno, temveč tudi notranje pravo. Hrvaška Ustava namreč v svojem 14. členu določa, da so na Hrvaškem pred zakonom vsi enaki in uživajo enake pravice ter svoboščine ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, družbeni položaj, izobrazbo, politično ali drugo prepričanje.

Glede na razvoj dogodkov v minulih mesecih se zdi, da niti država niti njeni državljani ne upoštevajo človekovih pravic. Zdi se, da je tudi Ustavno sodišče, varuh Ustave, na zgoraj omenjeni člen Ustave pozabilo, ko je dopustilo izvedbo referenduma o definiciji zakona, ki je v hrvaški javnosti dvignil veliko prahu in naletel na neodobravanje in številne kritike. Omenjeni referendum bo izveden 1. decembra 2013. Kot, da en referendum, ki s svojo temeljno zahtevo krši eno izmed osnovnih načel hrvaške Ustave in mednarodnega prava, ni dovolj, se je na Hrvaškem pričelo zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki bi določil nove pogoje dvojezičnih območij. Povod tega referenduma je postavitev dvojezičnih tabel v Vukovarju.

1 (NE)USTAVNOST REFERENDUMSKEGA VPRAŠANJA

Hrvaška velja za pretežno katoliško državo. Dejstvo, da je civilni iniciativi U ime obitelji, pobudnici referenduma o definiciji zakona, ki bo izveden 1. decembra, v zelo kratkem času uspelo zbrati zadostno število podpisov za razpis referenduma zato ni presenečenje. Močno presenetljivo pa je dejstvo, da hrvaški parlament, ko je proučeval pobudo za razpis referenduma (za so glasovali 104 poslanci, 13 jih je bilo proti, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo) in predlagano referendumsko vprašanje, ni podvomil v neustavnost slednjega.

Namesto parlamenta, hrama ljudske modrosti, ki bi moral predstavljati vse pred zakonom enake državljane, so predlog o oceni ustavnosti predlaganega vprašanja, ki naj bi se glasilo “Ali ste za to, da bi v ustavo Republike Hrvaške vpisali določilo, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske?”, na Ustavno sodišče Republike Hrvaške vložile organizacije Zagreb Pride, CroL in Center za državljanski pogum. Organizacije so objavile tudi spletno peticijo proti razpisu referenduma, a zbiranje glasov proti referendumu, v primerjavi z zbiranjem podpisov za njegov razpis, poteka prepočasi. V dobrem tednu dni je peticijo podpisalo zgolj 800 ljudi, kar je bistveno manj od 750.000 Hrvatov, ki so podpisali pobudo, zgoraj omenjene civilne iniciative, pobudnice spornega referenduma. 30. novembra naj bi v Zagrebu potekal tudi protest Glasam protiv! (Glasujem proti!) proti referendumu.

Prvi primer neposrednega odločanja ljudstva o ustavni spremembi na Hrvaškem

V kolikor bodo Hrvati na referendumu 1. decembra 2013 podprli zgoraj zapisano referendumsko vprašanje, bo ta odločitev v hrvaško zgodovino zapisana kot prvi primer neposrednega odločanja naroda o konkretni spremembi Ustave, kar bi potencialno lahko postavilo temelje za nadaljnji razvoj neposredne demokracije na Hrvaškem. Na ISR vpliv, ki ga bo lahko imela sprememba Ustave na ljudi, ocenjujemo kot negativnega, saj bi sprememba Ustave de facto določila, da je kot zakon lahko obravnavana samo zveza med moškim in žensko, ostale oblike partnerstev pa ne. Številne družine tako po (možni) novi definiciji ne bodo več obravnavane kot družine. Odločitev bi potencialno lahko imela veliko posledic za družbeni in socialni razvoj Hrvaške ter bi lahko služila kot spodbuda za rast nestrpnosti do marginalnih skupin, ki so v tradicionalni katoliški hrvaški družbi že tako ali tako obravnavane drugače.

Nevarnost referenduma vidimo predvsem v ustvarjanju precedensa, ne samo na Hrvaškem, temveč v celotni EU in širši mednarodni skupnosti. Dopustitev rabe referendumskega vprašanja v predlagani obliki je po naši oceni že v svojem bistvu ne ustavna, saj zanemarja enakost spolov, ki naj bi jo hrvaška Ustava varovala. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da bo Hrvaška z referendum, ki bo, glede na trenutni razvoj dogodkov potrjen, storila velik korak nazaj v zagotavljanju enakopravnosti. S tem bo kot nova članica EU ostalim članicam Unije in državam v svetu, ki se trudijo zakonsko zagotoviti enake pravice in dolžnosti tudi istospolnim, poslala sporočilo, da ne spoštuje pravic manjšin in načel demokracije. V primeru spremembe hrvaške Ustave pričakujemo oster odziv mednarodne skupnosti in mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V kolikor bo pritisk mednarodne skupnosti (pre)močen se utegne zgoditi, da bo Hrvaška sprejela zakon s katerim bo onemogočila razpis referendumov na teme, ki so tako ali drugače povezane s spoštovanjem človekovih pravic.

2 REFERENDUM TUDI O MANJŠINAH?

Srbska skupnost v Vukovarju je v začetku letošnjega leta od hrvaške vlade zahtevala uvedbo dvojezičnih napisov v Vukovarju. Vlada je nameravala dvojezične table postaviti že spomladi, a je svojo namero zaradi množičnih protestov prestavila. V začetku meseca septembra je bila v Vukovarju na poslopju davčne uprave  postavljena prva dvojezična tabla – v latinici in cirilici. Nasprotniki so tablo odstranili že po nekaj urah, podobni incidenti pa se dogajajo vse od takrat.

Ne cirilici samo v Vukovarju

Nasprotniki dvojezičnih tabel, poudarjajo, da ne nasprotujejo uvedbi dvojezičnih napisov ali cirilici kot taki, nasprotujejo pa uvedbi napisov v cirilici v Vukovarju, saj v njih vidijo nadaljevanje srbskega terorja, ki so mu bili priča v devetdesetih letih. Njihovo stališče, ki ga ne zagovarjamo, potrjuje dejstvo, da srbska manjšina več kot tretjino prebivalstva predstavlja v kar dvajsetih hrvaških občinah v katerih hrvaška vlada namerava postaviti dvojezične napise, do protestov pa je prišlo zgolj v Vukovarju.

Vukovar ima v kolektivni zavesti Hrvatov boleč spomin. Bitka za Vukovar je kar 87 dni potekala med JLA in srbskimi enotami na eni strani in hrvaško policijo ter vojsko na drugi strani. Večinsko hrvaško prebivalstvo je bilo primorano zapustiti mesto, bitka, ki je znana tudi po vojnih zločinov, se je končala 18. novembra, na ta dan se Hrvati vsako leto spomnijo žrtev velikega hrvaško-srbskega spopada. Letošnja, 22. obletnica, je minila v znamenju incidenta, saj naj bi nasprotniki vladne politike visokim hrvaškim politikom (premierju, predsedniku države in predsedniku parlamenta) preprečili udeležitev na shodu v spomin na žrtve spopada.

Zbiranje podpisov za razpis referenduma proti cirilici poteka do 1. decembra

Nasprotniki dvojezičnih tabel so v nedeljo, 17. novembra, pričeli z zbiranjem podpisov razpis referenduma o okoliščinah, pod katerimi je mogoče uvajati dvojezičnost v neko lokalno samoupravno enoto. Predlagajo, da je dvojezičnost mogoče uvesti le, če ne-hrvaška manjšina predstavlja vsaj polovico prebivalstva določenega kraja. Do 1. decembra morajo pobudniki referenduma zbrati več kot 450.000 podpisov.

Na ISR ne pričakujemo, da jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. V primeru, da bo podpisov dovolj pričakujemo, da bo o ustavnosti predlaganega referenduma odločalo hrvaško Ustavno sodišče, ki bo pobudo skoraj zagotovo označilo za neustavno, saj ustavni zakon, ki ureja pravice narodnih manjšin, jasno določa, da je uvedba dvojezičnosti dopustna na vsakem območju na katerem narodna manjšina predstavlja več kot tretjino vseh prebivalcev lokalne skupnosti. Vukovar ta kriterij izpolnjuje, saj tam še vedno prebiva okoli 35 odstotkov srbske manjšine. Spremembe Ustave v tem delu zato ne pričakujemo.

Zelo sporna je po naši oceni tudi nedavna odločitev glede spremembe statuta mestnega sveta Vukovarja. Vukovar so mestni svetniki razglasili za mesto posebne pietete, v katerem je uradni jezik hrvaščina, pisava pa latinica. Po novem statut določa, da je Vukovar izjema v zakonu o uporabi jezika in pisave nacionalnih manjšin kot tudi v ustavnem zakonu o pravicah nacionalnih manjšin. Pričakujemo razveljavitev statuta s strani Ustavnega sodišča, saj notranje pravo določa, da morajo biti vsi zakonski in podzakonski akti v državi v skladu z Ustavo.

ZNAČKE / / /
Hrvati bodo 1. decembra odločali o definiciji zakona
8. novembra 2013 / 14:56

Hrvaški Sabor je na včerajšnji potrdil, da bo referendum  o zakonu izveden 1. decembra letos. Za so glasovali 104 poslanci, 13 jih je bilo proti, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo. Sabor, na presenečenje mnogih, Ustavnemu sodišču ni posredoval prošnje za presojo ustavnosti referenduma. V primeru, da bodo hrvaški državljani na referendumu podprli pobudo civilne iniciative, bo hrvaška Ustava po novem določala, da zakon zveza med izključno moškim in žensko.

ZNAČKE / / / /