Inštitut za strateške rešitve
Za nami že druga poslovna konferenca Izvozniki 2019
16. oktobra 2019 / 15:17

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Danes, v sredo, 16. oktobra, je bila v Kristalni palači v Ljubljani izvozna poslovna konferenca z naslovom Izvažajmo pametneje: Kako krepiti vrednost slovenskega izvoza. Konferenca je ponudila vpogled v iskanje rešitev in uporabnih servisnih informacij za slovenske izvoznike, ki so v dobaviteljskih verigah mednarodnih podjetij in dobaviteljev. Izvozno poslovanje je bila rdeča nit letošnje poslovne konference, ki jo je medijska hiša Delo tudi tokrat organizirala skupaj s programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve.

Dogodek je udeležencem konference ponudil odgovore na vprašanja: kako krepiti nacionalno blagovno znamko, katere podporne aktivnosti podjetjem za nastop na tujih trgih ponuja država, zakaj je pomembna lokalizacija, ko podjetje razmišlja o prodoru na tuje trge, kateri kadri so pravi za podjetja, ki želijo okrepiti izvoz in se prilagoditi novi gospodarski realnosti, kako v globalnih verigah vrednosti segati višje in tako krepiti odpornost ter se prilagajati globalnim gospodarskim tokovom? Vse našteto je namreč pomembno zaradi spreminjajočih se razmer in globalnega gospodarskega vzdušja, ki se zaradi geopolitičnih silnic in ohlajanja nekaterih za Slovenijo ključnih trgov v zadnjem času spreminja.

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Naši predniki so nam lahko v navdih, kajti že pred stoletjem so z našega območja obvladovali in organizirali globalne verige vrednosti. To je v uvodni predstavitvi poudaril partner in direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za

strateške rešitve dr. Jure Stojan ter pomen slovenskih dobaviteljev prikazal s podatkom, da so bili konec 19. stoletja tudi med najbolj imenitnimi dvornimi dobavitelji habsburškega dvora. »Vzemimo si prednike za navdih. Dalo se je. Pod težjimi pogoji. Kakšen izgovor imamo pa danes?« je iztočnico ponudil dr. Stojan.

 

Kako deluje Francija kot blagovna znamka, je razložila francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari. Eden najboljših primerov za francosko blagovno znamko je industrija luksuznih dobrin, v kateri je Francija z luksuznimi znamkami globalni lider. Ključno pri pozicioniranju države kot blagovne znamke je iskanje izvirnosti in dosledno spoštovanje zastavljenih standardov. Na področju luksuza je Francija sopomenka za kakovost in prestiž. Sporočilo pa spremljajo tudi kreativnost, resnost in tehnologija, je med drugim izpostavila Ferrarijeva.

Zakaj so nekatere blagovne znamke uspešne na nekaterih trgih, druge pa ne? Zgodilo se je Googlu, Wal Martu in še nekaterim drugim svetovnim velikanom, je ob predstavitvi postopka vstopa na tuje trge obravnaval vprašanje Alan Šćurić iz Atlantic Grupe. »V našem podjetju verjamemo, da je pomembna lokalizacija. Pri tem ključno vlogo igrajo tržne raziskave, zgodba blagovne znamke in partnerstvo. Izdelek pa mora biti konkurenčen, slediti mora zadnjim trendom, hkrati pa mora biti zanimiv za potrošnike.« V podjetju se vstopa na trg lotevajo s pregledom trga, postavitvijo prioritet, določanju fokusa. Nato obiščejo trg, poiščejo lokalnega partnerja. »Priprave so temeljite, preden se odločimo za vstop na trg. Najprej je treba preučiti vse vidike,« je poudaril Šćuric. Nato sledi upoštevanje kulturnih zakonitosti. »Pomembno je, da vemo, kaj določene besede pomenijo v določenem okolju. Denimo slogan: dobra stran kruha v Sloveniji deluje, drugje pa morda ne bi bil uporaben.« Tretji steber pa je izbira pravega lokalnega partnerja.

Način uporabe blagovne znamke I feel Slovenia je predstavila mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. »Pomembno pri znamki je, da ni samo turistična, ampak da je vseobsegajoča. Na področju dosežkov, ustvarjanja, na področju kulture, športa, inovacij. Ena od prvin naše blagovne znamke je, da je interdisciplinarna, da je uporabljiva na različnih področjih, da je nekakšna nalepka države. Je identiteta vseh identitet. Deluje ne samo na racionalni, ampak tudi na čustveni ravni in tako, da se z njo zlahka poistovetijo vsi uporabniki. Blagovna znamka je prepoznana v poslovnih oziroma gospodarskih procesih. Pomaga h krepitvi moči in učinkovitosti v globalnem svetu.«

Poudarila je tudi: »Slovenska podjetja so dobra v nišnih proizvodih, ker jih delajo nišno, ker so zagnana. V Sloveniji znamo proizvajati različne proizvode na različnih področjih. To odraža tudi slogan. Green. Creative. Smart. V Sloveniji delujemo na področju digitalizacije, robotizacije, pametnih rešitev. Možnost za prihodnje je tudi, da bi lahko omenjeni slogan predstavljal celotno gospodarstvo. Tako ne bi bilo treba več iskati sloganov za posamezne panoge.«

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Častni govornik dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve, je poudaril, da je potrebno sodelovanje. Kot častni govornik konference je izpostavil dobro pozicijo, ki jo ima Slovenija kot izvozna država. »Kot izrazito izvozno usmerjena država je Slovenija življenjsko odvisna od usposobljenosti svojega gospodarstva, da bo kos izzivom in zmožnosti države, da ustvarja pogoje, ki mu bodo v tekmi z mednarodno konkurenco v oporo in pomoč.«

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Kako seči višje v dobaviteljskih verigah, je razložil osrednji govornik Sebastien Miroudot, višji ekonomist Direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije OECD, in dejal, da so ena tretjina slovenskega bruto izvoza tuje dodane vrednosti. Prav tako je obrazložil dejstvo, da je specializacija zdaj v nalogah ali poslovnih funkcijah, in ne v panogah ali izdelkih.

 

Drugi del konference je potekal v obliki okrogle mize, na kateri so sodelovali Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor, Marko Drobnič, predsednik uprave, Talum, Janez Škrabec, direktor, Riko in Sibil Svilan, predsednik uprave, SID banka.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je dejal, da dandanes vse postaja zeleno. »Tega se zavedamo tudi na SID banki. Zelena obveznica, ki jo je kot prva izdala v tem delu Evrope prav SID banka, je namenjena dvigovanju vrednosti okolja in učinkoviti rabi energije, uporabi vode, materialov. SID banka tako spodbuja financiranje zelenih projektov.«

Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, je poudaril, da si je podjetje v svojih letih delovanja nabralo veliko izkušenj in znanja. »Pomembno je, da si kredibilen partner. Vse reference, ki smo jih v Sloveniji pridobili, nam pomagajo v tujini. Naša največja prednost v tujini so prav reference.«

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, je izpostavil, da je pomembno, da poslujejo marljivo in spretno krmarijo z znanjem, ki ga imajo. »Znanje, naša kreativnost, inovativnost, s katero nadgrajujemo naše poslovanje, je močno zakoreninjeno v Sloveniji. Ta spretnost nam pomaga pri gradnji močnejše pozicije blagovnih znamk. V slovenskem poslovnem okolju je pomembno, da so vključeni pravi kadri.«

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor, je poudaril, da ima Slovenija nekaj deset tisoč industrijskih izvoznih podjetij. »Prednosti, ki jih ima Slovenija, so, da ima relativno visoko točkovno učinkovitost, kar predstavlja večjo konkurenčnost. Prav tako je naša prednost sposobnost komuniciranja, saj poznamo tuje jezike, ni se težko pogovarjati z nami. Velika prednost je tudi dejstvo, da smo usmerjeni v kupca. Zelo pomembno je tudi, da imamo varno okolje – da Japonci prihajajo v Slovenijo in se počutijo varno, je velika prednost.«

Dejstvo je, da je doseganje visoke dodane vrednosti posledica premišljenega in dolgoročnega vlaganja v človeške vire. Tretji del konference je bil zato namenjen uspešnim rezultatom krepitve vlaganja v raziskave in razvoj ter v izobraževanje zaposlenih. Izkušnje tudi kažejo, da so proti krizam najbolj odporna mala in srednja podjetja, ki kljub majhnosti uživajo vodilno vlogo na svetu v ozko specializiranih nišah. Na tretjem in hkrati zadnjem delu konference so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, Sergej Simoniti, predsednik uprave Coface-PKZ, in Aleksander Zadel, ustanovitelj in direktor, Competo.

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Mag. Ksenija Klampfer je dejala, da je treba zagotavljati kader, ki bo naredil preboj za dodane vrednosti. Na ministrstvu krepijo kompetence zaposlenih v skladu s potrebami podjetij s kompetenčnimi centri. Država prav tako spodbuja štipendije, ministrica je izpostavila štipendije za deficitarne poklice. »Država podeli približno tisoč takšnih štipendij na leto. Prav tako sofinancira kadrovske štipendije, ki so ene izmed najvišjih. Ugotavljamo pa, da veliko kadrovskih štipendij ostaja nepodeljenih. Ne glede na to, da so najvišje in omogočajo takojšnjo zaposlitev v podjetju.«

Sergej Simoniti, predsednik uprave Coface-PKZ, je izpostavil moč konkurence in prostega pretoka blaga, ki je tudi eno od načel Evropske unije. Obrazložil je več dilem, ki so danes prisotne: kapital – ljudje, državna last – zasebna last, hierarhična organizacija – sploščena organizacija, formalna izobrazba – izkušnje, odgovornost za ravnanje – rentni naziv. Za dilemo med kapitalom in ljudmi je povedal, da je po njegovem mnenju neobstoječa. »Dilema je, kako kapital čim bolj izkoristiti, da angažira ljudi.« Prav tako je pomembno pri kadrih tudi prevzemanje odgovornosti, spoštovanje sočloveka in svojega sodelavca ter ustrezno nagrajevanje.

Aleksander Zadel, direktor in partner Competa, je dejal, da znanje ni konkurenčna prednost. Kot je povedal, bi izraz »vseživljenjsko učenje« preimenoval v« vseživljenjski trening«. Znanje je pomembno, vendar ni konkurenčna prednost. Poudaril je kompetence, ki jih v Competu prepoznavajo na trgu dela, da bo posameznik izpolnil pričakovanja delodajalca in opravil delo, ki se od njega pričakuje. »Pomembno je, da vrednote podjetja ne ostanejo samo na papirju. Generacija, ki vstopa na trg dela, hoče živeti te vrednote. Njih zanima, ali zares prispevajo k manjšemu ogljičnemu odtisu ali ne.«

Avtor fotografij: Uroš Hočevar/Delo