Inštitut za strateške rešitve
Zmaga se nasmiha Vučiću, vprašanje ostaja, če bo dobil večino v parlamentu
22. aprila 2016 / 10:16

Rezultati zadnje javnomnenjske raziskave agencije Faktor plus kažejo, da bo parlamentarni prag prestopilo 6 političnih strank oz. skupnih volilnih list. Član upravnega odbora agencije Ipsos Srđan Bogosavljević je prepričan, da bosta največjo podporo med strankami dobili volilna lista Srbija pobeđuje premiera Aleksandra Vučića in skupna volilna lista SPS zunanjega ministra Ivice Dačića in stranke Jedinstvena Srbija Dragana Markovića Palme. Po eni strani je bilo v zadnjih mesecih zaznati porast podpore Srbski radikalni stranki, po drugi strani pa podpora t.i. proevropski opoziciji, ki jo predstavljata Demokratična stranka (DS) Bojana Pajtiča in skupna lista SDS-LDP-LSV (Savez za bolju Srbiju) Borisa Tadiča in Čedomirja Jovanovića, zaradi neenotnosti usiha.

Podpora političnim strankam v aprilu

Po zadnji raziskavi agencije Faktor plus, ki je bila izvedena v aprilu, bi se na prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitvah 24. aprila v srbski parlament uvrstilo 6 strank oz. skupnih volilnih list. Na volišča bi odšlo 55 % vseh volilnih upravičencev, od tega pa že 81 % volivcev ve za katero od strank bi glasovalo. Med srbskimi političnimi strankami, ki bi prestopile 5 % parlamentarni prag, bi največ glasov, kar 50,9 %, dobila Srbska napredna stranka (SNS) trenutnega premiera Aleksandra Vučića. Na drugo mesto bi se z 12,3 % uvrstila skupna lista okoli Socialistične stranke Srbije (SPS) trenutnega zunanjega ministra Ivice Dačića, tretje mesto bi z 7,8 % podporo volivcev zasedla Srbska radikalna stranka Vojislava šešlja, na četrto mesto bi se z 5,7 % podporo volivcev uvrstila Demokratična stranka (DS) Bojana Pajtiča, peto mesto bi z 5,1 % podporo volivcev zasedla desnosredinska koalicija DSS – Dveri, na šesto mesto pa bi se z 5,0 % podpore uvrstila skupna lista SDS-LDP-LSV z imenom Savez za bolju Srbiju.

Republiška volilna komisija je do polnoči 8.4, ko se je iztekel rok za vložitev volilnih list, ki bodo nastopile na predčasnih parlamentarnih volitvah, razglasila 18 volilnih list, 11 volilnih list je še na čakanju, saj morajo odpraviti posamezne formalne pomanjkljivosti pri  prijavi. Republiška volilna komisija je še sporočila, da bo imelo na prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitvah pravico glasovati 6.737.808 volivcev, kar je za 30.000 manj volivcev kot na parlamentarnih volitvah v letu 2014.

Po raziskavi agencije Faktor plus ima med političnimi osebnostmi največjo podporo volivcev trenutni predsednik vlade Aleksandar Vučić, sledi mu srbski predsednik Tomislav Nikolić, na tretje mesto pa se je uvrstila podpredsednica vlade ter ministrica za promet in infrastrukturo Zorana Mihajlović. Na agenciji Faktor plus izpostavljajo, da srbski državljani od nove vlade največ naporov pričakujejo na področju investicij, novih delovnih mest, nadaljevanju boja zoper korupcijo in krepitvi dinarja. Volivci pridobijo največ informacij o trenutni volilni kampanji preko televizije in časopisov, takoj za tem pa sledi neposredni stik z aktivisti strank in uporaba interneta.

 

Posebej je potrebno opozoriti, da se je podpora Srbski radikalni stranki od novembra, ko se je Šešelj vrnil v Srbijo, do aprila povzpela iz 3 % na 7,8 %. Podpora Srbski radikalni stranki se je občutno povečala med marcem in aprilom (za 1,7 %), kar na ISR predpisujemo predvsem oprostilni sodbi Haaškega sodišča za Vojislava Šešlja. Glede na zadnje javnomnenjske raziskave na ISR menimo, da bi Srbska radikalna stranka lahko ponovno prestopila parlamentarni prag.  Po drugi strani se je javnomnenjska podpora desnosredinski koaliciji DSS – Dveri med januarjem in aprilom znižala za 0,5 %.

V obdobju januar – april se je nekoliko znižala podpora t.i. proevropski opoziciji, ki jo predstavljata Demokratična stranka (DS) Bojana Pajtiča in skupna lista SDS-LDP-LSV (Savez za bolju Srbiju) Borisa Tadiča in Čedomirja Jovanovića. DS je v obdobju januar – april izgubila 1,1 % podpore volivcev, Savez za bolju Srbiju pa 0,2 % podpore volivcev, tako da bi aprila še komaj prestopila parlamentarni volilni prag. Na ISR menimo, da je za padec podpore volivcev in komaj zadostno večino za vstop v parlament kriva neenotnost t.i. proevropske opozicije. To se je izrazito pokazalo v mesecu marcu, ko so predsedniki t.i. proevropskih opozicijskih strank Bojan Pajtić, Boris Tadić in Čedomir Jovanović sporočili, da na prihajajočih predčasnih parlamentarnih volitvah ne bodo nastopili na skupni listi. Za propad skupnega nastopa treh opozicijskih strank je bila odgovorna stranka DS, ki je sporočila, da je politično bolj rentabilno, če nastopi sama na volitvah. Za propad skupnega nastopa opozicije na predčasnih parlamentarnih volitvah sta stranko DS okrivila tudi Čedomir Jovanović in Boris Tadić.

ISR analiza

Na ISR smo že v letnem predvidevanju napovedali možnost razpisa predčasnih parlamentarnih volitev sočasno z lokalnimi volitvami, saj so bili pozivi opozicijskih strank k izvedbi le teh v zadnjih mesecih leta 2015 zelo intenzivni, predsednik vlade Vučić pa je že večkrat nakazal, da si želi izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi pomirile razburkano družbeno klimo.

Na ISR pričakujemo, da bo aktualni premier Vučić vodil tudi novo srbsko vlado, saj ima Vučićeva Srbska napredna stranka veliko prednost v javno mnenjski podpori v primerjavi z ostalimi političnimi strankami v Srbiji, prav tako pa v javnosti prevladuje podoba Vučića kot reformnega in proevropskega politika.

Dodaten razlog za zmago Vučićeve napredne stranke na ISR vidimo tudi v tem, da je t.i. proevropska srbska opozicija neenotna, kar je vodilo do oblikovanja dveh volilnih list, Demokratične stranke (DS) Bojana Pajtiča in skupne liste SDS-LDP-LSV (Savez za bolju Srbiju) Borisa Tadiča in Čedomirja Jovanovića. Glede na dosedanje razpoloženje v stranki SNS in SPS, na ISR pričakujemo, da bosta Aleksander Vučić in Ivica Dačić ponovno oblikovala vlado, ki bo imela le nekoliko drugačno kadrovsko sestavo od sedanje.

Na ISR menimo, da je Vučić z razpisom predčasnih parlamentarnih volitev v aprilu dodobra unovčil visoko podporo javnosti, ki se še ne zaveda negativnih posledic sprejetih reform na področju fiskalne konsolidacije, predvsem v množičnem odpuščanju v javnem sektorju. Na ISR smo prepričani, da bo problematična predvsem peta revizija IMF, ki bo potekala po predčasnih volitvah in bo zahtevala najbolj boleče reforme za Srbijo. Te reforme se nanašajo predvsem na racionalizacijo javnega sektorja, zaključek procesa privatizacije in reformo javnih podjetij. Posojilni sporazum med Srbijo in IMF namreč predvideva, da bi morala srbska vlada do konca januarja 2016 v javnem sektorju zmanjšati število zaposlenih za 14.000, do konca leta 2016 pa kar za 35.000 ljudi, vendar do tega zaradi predvolilnega ozračja še ni prišlo. IMF je bil do sedaj zaradi prihajajočih volitev pripravljen sprejeti posamezne časovne odloge dogovorjenih reform, vendar smo na ISR prepričani, da bo IMF za pozitivno oceno pete revizije od Srbije zahteval striktno izpolnitev vseh zahtevanih pogojev iz posojilnega sporazuma.

Stranki SNS Aleksandra Vučića in SPS Ivice Dačića bosta pri koalicijskem dogovarjanju po volitvah soočeni s strogimi zahtevami IMF po eni strani in pričakovanji volivcev na drugi strani, kar bi lahko otežilo ali celo časovno zavrlo oblikovanje nove vlade. V kolikor bosta SNS in SPS želeli oblikovati novo srbsko vlado, pri čemur bo zelo pomembna pozitivna ocena IMF, se bosta morali obe stranki do določene mere odpovedati predvolilnim obljubam in strankarskemu programu, kar bi lahko izzvalo znotraj strankarsko nezadovoljstvo in splošne ljudske proteste.

Prav slab življenjski standard ljudi bo po našem mnenju predstavljal največji izziv za nadaljnjo politično kariero Aleksandra Vučića, ki je zadnja tri leta srbskim državljanom obljubljal višje plače in pokojnine, ki naj bi Srbijo vodilo do t.i. evropske stopnje razvitosti. Ob tem je potrebno poudariti, da je na območju nekdanje skupne države najnižja povprečna plača ravno v Srbiji in znaša 327 evrov. Največja povprečna plača v državah bivše skupne države je v Sloveniji, kjer znaša 1.035 evrov, na Hrvaškem znaša povprečna plača 762 evrov, v BiH 430 evrov, v Makedoniji 373 evrov, v Črni gori pa 490 evrov.

Ob dejstvu, da javni dolg Srbije že sedaj znaša 75 % BDP, Srbija pa se je pred IMF zavezala za nadaljnjo racionalizacijo javnega sektorja ter prestrukturiranje in privatizacijo državnih podjetij, menimo da bo Vučić težko izpolnil svoje obljube srbskim državljanom o boljšem življenjskem standardu, kar bi lahko povečalo politične in družbene negotovosti nanj po volitvah, ko bodo vidne negativne posledice odpuščanja v javnem sektorju in nižanja sredstev za plače in pokojnine. V takih razmerah bi lahko po volitvah prišlo do porasta negativnih stališč do EU in ZDA, kar bi dodatno okrepilo evroskeptične in proruske  politične stranke, t.j. Srbsko radikalno stranko in koalicijo DSS – Dveri. Takšne družbene razmere bi lahko na srednji rok vodile do večje javnomnenjske podpore nacionalističnim in evroskeptičnim idejam ,kar bi lahko ogrozilo tudi nadaljnjo evropsko integracijo Srbije.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Inštitut za strateške rešitve
Erbežnikova 2 / Ljubljana
T 0599 26591 E info@isr.si