Inštitut za strateške rešitve
Jugovzhodna Evropa kot teater velikih sil, kjer Slovenija lahko odigra strateško vlogo
29. januarja 2020 / 10:22

Foto: Delo

Inštitut za strateške rešitve je ob osmi zaporedni izdaje publikacije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020 v Ljubljani organiziral tradicionalni letni dogodek, tokrat z naslovom Zahod se obrača proti Zahodnemu Balkanu, posvečen predvidevanju politično-družbenih in gospodarskih trendov. »Pomembno je, da smo aktivni na vseh področjih v regiji Zahodnega Balkana in izkoristimo priložnosti, ki nam jih prinaša leto 2020,« je izpostavil dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Na okrogli mizi, ki jo Inštitut za strateške rešitve (ISR) tradicionalno pripravi v prvih dneh novega leta, so sodelovali, dr. Karin Kneissl, nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Gregor Pilgram, član uprave Generali CEE Holding in dr. Jure Stojan, direktor in partner ISR.

Dr. Miro Cerar je v pogovoru z novinarjem časopisa Delo Juretom Koscem izpostavil, da je potrebno okrepiti države Zahodnega Balkana, da postanejo tudi one del Evropske unije. »Verjamem, da mora biti tudi Evropska unija bolj aktivna, da se to zgodi.« Prav tako je poudaril pomen tujih investicij: »Še posebej zdaj, ko vidimo, kako so velike države prisotne na Zahodnem Balkanu, pa tudi širše. Ta ekonomski faktor je zelo pomemben, ni pa edini. Evropska unija mora biti bolj aktivna na vseh področjih, tudi na političnem.« Izpostavil je, da se Evropska unija ni obnašala odgovorno in je razočarala prebivalce Severne Makedonije in Albanije, a še naprej ostaja optimističen glede širitvenega procesa. Pri tem je ključno predvsem to, da Evropska unija pripravi ustrezno geopolitično strategijo za integracijo regije. Cerar je poudaril, da je Slovenija ena izmed najglasnejših podpornic širitve Unije na Zahodni Balkan, kar bo tudi eno izmed osrednjih političnih sporočil v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki bo potekalo v drugi polovici leta 2021.

»Zahodni Balkan je za Slovenijo velika priložnost. To je namreč edina regija, kjer lahko Slovenija nastopa kot strateški igralec,« je izpostavil Tine Kračun, direktor ISR. Slovenske investicije namreč niso le v interesu Slovenije, temveč tudi v interesu držav Zahodnega Balkana, saj so za to območje strateške z vidika razvoja, dobrih praks, posledično pa gospodarske stabilnosti in nadaljnjega razvoja celotnega območja.
Na ISR poudarjajo, da bodo v letu 2020 na območju Zahodnega Balkana prisotna naslednjega poglavitna tveganja:

  • Vpliv spremenjenih geopolitičnih razmer na globalni ravni, kar se bo na Zahodnem Balkanu odražalo v krepitvi avtoritarnih teženj, skrajno desnega populizma in nacionalizma, upočasnjeni gospodarski rasti, šibkejših državnih institucijah ter povečanem vplivu Turčije, Kitajske in Rusije; vse našteto bo vplivalo na zmanjševanje privlačnosti gospodarskega okolja na območju Zahodnega Balkana.
  • Nejasna širitvena perspektiva: slabši obeti glede nadaljnje širitve EU prek vključevanja držav Zahodnega Balkana prinašajo negotovosti, povezane z uveljavljanjem tako imenovanega »mini schengena«, negotovost pa bodo povečevala tudi nerešena odprta vprašanja med državami. To bo še naprej zaviralo socio-ekonomski napredek na območju.
  • Korupcija, šibke državne institucije, uveljavljanje političnega vpliva v pravosodju in odsotnost vladavine prava se odražajo kot neučinkovito delovanje državnih institucij. To ogroža krepitev demokratičnih procesov, ki so ključni za države, ki gledajo proti EU.

Dr. Jure Stojan je predstavil pojem balkanizacije in dejal, da moramo za vpogled v leto 2020 pogledati širše. Dejal je, da Balkana velikokrat ne poznamo dovolj, vendar se vseeno zanašamo na to, da bodo izkušnje in kontakti iz desetletij nazaj še zmeraj delovali. Kontakte je treba negovati, predvsem pa tudi spoštovati. To pa omogoča, da lažje obvladujemo negotovosti v regiji, ki je od nas oddaljena malce več kot 100 kilometrov.

»Jugovzhodna Evropa je bila in ostaja teater velikih zunanjih sil,« je prepričana dr. Karin Kneissl. Verjame, da bodo v prihodnosti bilateralni pogovori pretehtali nad multilateralizmom, kar pomeni, da se bodo tako svet kot Jugovzhodna Evropa vse bolj vračali v stare tirnice klasične bilateralne diplomacije.

Blaž Brodnjak vidi priložnost Slovenije v regiji v njeni navidezni nestabilnosti, ki države Zahodnega Balkana dela relativno neatraktivne za investicije s strani svetovnih igralcev, z izjemo Turčije, Kitajske in Rusije. Brodnjak je poudaril, da »je primer dobre prakse banka NLB, ki je med tremi najmočnejšimi podjetji v kar petih državah zahodnobalkanske regije.« Po Brodnjakovih besedah so največji svetovni igralci, kot so Turčija, Rusija in Kitajska, sicer prisotni v regiji, a nimajo strateške usmeritve, kar ustvarja velik prostor za nišno usmerjeno podjetništvo, kot je denimo sektor bančništva.

Gregor Pilgram je dejal, da je za Generali regija Zahodnega Balkana zajeta v regijo srednje in jugovzhodne Evrope. Politična tveganja niso nekaj, kar ima najpomembnejši vpliv na odločitev, ali se poslovni igralci odločajo za vstop na omenjene trge, je prepričan Pilgram. Politično tveganje na tem območju po njegovih navedbah ni tako visoko, kot ga vidimo iz Slovenije. Je pa prepričan, da mora Slovenija še naprej ostati izvozno naravnana, prav tako pomembno se mu zdi, da kot država ne izgublja talentov, znanja in energije.

Inštitut za strateške rešitve
info@isr.si

ZNAČKE / / / / / / / /
Vabljeni na tradicionalni ISR dogodek
19. decembra 2019 / 15:17

The West Converging into the Western Balkans

Tudi leto 2020 bo ISR začel s tradicionalnim dogodkom, kjer bomo predstavili novo izdajo letne publikacije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020.
O priložnostih na Zahodnem Balkanu in pogledu na leto 2020 se bomo pogovarjali z:
 
  • dr. Miro Cerar,
    minister za zunanje zadeve Republike Slovenije
  • dr. Karin Kneissl,
    nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve
  • Blaž Brodnjak,
    predsednik uprave NLB
  • Gregor Pilgram, 
    član uprave Generali CEE Holding 
  • dr. Jure Stojan,
    direktor in partner ISR
  • Tine Kračun,
    direktor ISR

Pogovor bo povezoval Jure Kosec, novinar časnika Delo. Celoten dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

Prijavite se tukaj.

Vabljeni!

ZNAČKE / / / /
Pripravljamo novo izdajo The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020
20. novembra 2019 / 14:51

Na ISR bomo tudi tokrat izdali novo izdajo letne revije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020.

Tako kot vsako leto v reviji predstavimo strateško predvidevanje na Zahodnem Balkanu, ki je del revije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020. Revijo bomo tradicionalno predstavili 7. januarja ob 12. uri v Maxi klubu v Ljubljani.

Rdeča nit tokratnega, že petega zaporednega dogodka, bo Zahodni Balkan kot priložnost za slovensko gospodarstvo v času globalne negotovosti. V sklopu dogodka bo potekal tudi pogovor s ključnimi odločevalci o izzivih, pa tudi priložnostih, ki nas čakajo v letu 2020.

Zabeležite si datum in se nam pridružite na ponovoletnem druženju.  Več informacij sledi v prihajajočih tednih.

 

 

 

Za nami že druga poslovna konferenca Izvozniki 2019
16. oktobra 2019 / 15:17

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Danes, v sredo, 16. oktobra, je bila v Kristalni palači v Ljubljani izvozna poslovna konferenca z naslovom Izvažajmo pametneje: Kako krepiti vrednost slovenskega izvoza. Konferenca je ponudila vpogled v iskanje rešitev in uporabnih servisnih informacij za slovenske izvoznike, ki so v dobaviteljskih verigah mednarodnih podjetij in dobaviteljev. Izvozno poslovanje je bila rdeča nit letošnje poslovne konference, ki jo je medijska hiša Delo tudi tokrat organizirala skupaj s programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve.

Dogodek je udeležencem konference ponudil odgovore na vprašanja: kako krepiti nacionalno blagovno znamko, katere podporne aktivnosti podjetjem za nastop na tujih trgih ponuja država, zakaj je pomembna lokalizacija, ko podjetje razmišlja o prodoru na tuje trge, kateri kadri so pravi za podjetja, ki želijo okrepiti izvoz in se prilagoditi novi gospodarski realnosti, kako v globalnih verigah vrednosti segati višje in tako krepiti odpornost ter se prilagajati globalnim gospodarskim tokovom? Vse našteto je namreč pomembno zaradi spreminjajočih se razmer in globalnega gospodarskega vzdušja, ki se zaradi geopolitičnih silnic in ohlajanja nekaterih za Slovenijo ključnih trgov v zadnjem času spreminja.

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Naši predniki so nam lahko v navdih, kajti že pred stoletjem so z našega območja obvladovali in organizirali globalne verige vrednosti. To je v uvodni predstavitvi poudaril partner in direktor razvoja in raziskav na Inštitutu za

strateške rešitve dr. Jure Stojan ter pomen slovenskih dobaviteljev prikazal s podatkom, da so bili konec 19. stoletja tudi med najbolj imenitnimi dvornimi dobavitelji habsburškega dvora. »Vzemimo si prednike za navdih. Dalo se je. Pod težjimi pogoji. Kakšen izgovor imamo pa danes?« je iztočnico ponudil dr. Stojan.

 

Kako deluje Francija kot blagovna znamka, je razložila francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari. Eden najboljših primerov za francosko blagovno znamko je industrija luksuznih dobrin, v kateri je Francija z luksuznimi znamkami globalni lider. Ključno pri pozicioniranju države kot blagovne znamke je iskanje izvirnosti in dosledno spoštovanje zastavljenih standardov. Na področju luksuza je Francija sopomenka za kakovost in prestiž. Sporočilo pa spremljajo tudi kreativnost, resnost in tehnologija, je med drugim izpostavila Ferrarijeva.

Zakaj so nekatere blagovne znamke uspešne na nekaterih trgih, druge pa ne? Zgodilo se je Googlu, Wal Martu in še nekaterim drugim svetovnim velikanom, je ob predstavitvi postopka vstopa na tuje trge obravnaval vprašanje Alan Šćurić iz Atlantic Grupe. »V našem podjetju verjamemo, da je pomembna lokalizacija. Pri tem ključno vlogo igrajo tržne raziskave, zgodba blagovne znamke in partnerstvo. Izdelek pa mora biti konkurenčen, slediti mora zadnjim trendom, hkrati pa mora biti zanimiv za potrošnike.« V podjetju se vstopa na trg lotevajo s pregledom trga, postavitvijo prioritet, določanju fokusa. Nato obiščejo trg, poiščejo lokalnega partnerja. »Priprave so temeljite, preden se odločimo za vstop na trg. Najprej je treba preučiti vse vidike,« je poudaril Šćuric. Nato sledi upoštevanje kulturnih zakonitosti. »Pomembno je, da vemo, kaj določene besede pomenijo v določenem okolju. Denimo slogan: dobra stran kruha v Sloveniji deluje, drugje pa morda ne bi bil uporaben.« Tretji steber pa je izbira pravega lokalnega partnerja.

Način uporabe blagovne znamke I feel Slovenia je predstavila mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. »Pomembno pri znamki je, da ni samo turistična, ampak da je vseobsegajoča. Na področju dosežkov, ustvarjanja, na področju kulture, športa, inovacij. Ena od prvin naše blagovne znamke je, da je interdisciplinarna, da je uporabljiva na različnih področjih, da je nekakšna nalepka države. Je identiteta vseh identitet. Deluje ne samo na racionalni, ampak tudi na čustveni ravni in tako, da se z njo zlahka poistovetijo vsi uporabniki. Blagovna znamka je prepoznana v poslovnih oziroma gospodarskih procesih. Pomaga h krepitvi moči in učinkovitosti v globalnem svetu.«

Poudarila je tudi: »Slovenska podjetja so dobra v nišnih proizvodih, ker jih delajo nišno, ker so zagnana. V Sloveniji znamo proizvajati različne proizvode na različnih področjih. To odraža tudi slogan. Green. Creative. Smart. V Sloveniji delujemo na področju digitalizacije, robotizacije, pametnih rešitev. Možnost za prihodnje je tudi, da bi lahko omenjeni slogan predstavljal celotno gospodarstvo. Tako ne bi bilo treba več iskati sloganov za posamezne panoge.«

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Častni govornik dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve, je poudaril, da je potrebno sodelovanje. Kot častni govornik konference je izpostavil dobro pozicijo, ki jo ima Slovenija kot izvozna država. »Kot izrazito izvozno usmerjena država je Slovenija življenjsko odvisna od usposobljenosti svojega gospodarstva, da bo kos izzivom in zmožnosti države, da ustvarja pogoje, ki mu bodo v tekmi z mednarodno konkurenco v oporo in pomoč.«

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Kako seči višje v dobaviteljskih verigah, je razložil osrednji govornik Sebastien Miroudot, višji ekonomist Direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije OECD, in dejal, da so ena tretjina slovenskega bruto izvoza tuje dodane vrednosti. Prav tako je obrazložil dejstvo, da je specializacija zdaj v nalogah ali poslovnih funkcijah, in ne v panogah ali izdelkih.

 

Drugi del konference je potekal v obliki okrogle mize, na kateri so sodelovali Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor, Marko Drobnič, predsednik uprave, Talum, Janez Škrabec, direktor, Riko in Sibil Svilan, predsednik uprave, SID banka.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je dejal, da dandanes vse postaja zeleno. »Tega se zavedamo tudi na SID banki. Zelena obveznica, ki jo je kot prva izdala v tem delu Evrope prav SID banka, je namenjena dvigovanju vrednosti okolja in učinkoviti rabi energije, uporabi vode, materialov. SID banka tako spodbuja financiranje zelenih projektov.«

Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, je poudaril, da si je podjetje v svojih letih delovanja nabralo veliko izkušenj in znanja. »Pomembno je, da si kredibilen partner. Vse reference, ki smo jih v Sloveniji pridobili, nam pomagajo v tujini. Naša največja prednost v tujini so prav reference.«

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, je izpostavil, da je pomembno, da poslujejo marljivo in spretno krmarijo z znanjem, ki ga imajo. »Znanje, naša kreativnost, inovativnost, s katero nadgrajujemo naše poslovanje, je močno zakoreninjeno v Sloveniji. Ta spretnost nam pomaga pri gradnji močnejše pozicije blagovnih znamk. V slovenskem poslovnem okolju je pomembno, da so vključeni pravi kadri.«

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor, je poudaril, da ima Slovenija nekaj deset tisoč industrijskih izvoznih podjetij. »Prednosti, ki jih ima Slovenija, so, da ima relativno visoko točkovno učinkovitost, kar predstavlja večjo konkurenčnost. Prav tako je naša prednost sposobnost komuniciranja, saj poznamo tuje jezike, ni se težko pogovarjati z nami. Velika prednost je tudi dejstvo, da smo usmerjeni v kupca. Zelo pomembno je tudi, da imamo varno okolje – da Japonci prihajajo v Slovenijo in se počutijo varno, je velika prednost.«

Dejstvo je, da je doseganje visoke dodane vrednosti posledica premišljenega in dolgoročnega vlaganja v človeške vire. Tretji del konference je bil zato namenjen uspešnim rezultatom krepitve vlaganja v raziskave in razvoj ter v izobraževanje zaposlenih. Izkušnje tudi kažejo, da so proti krizam najbolj odporna mala in srednja podjetja, ki kljub majhnosti uživajo vodilno vlogo na svetu v ozko specializiranih nišah. Na tretjem in hkrati zadnjem delu konference so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, Sergej Simoniti, predsednik uprave Coface-PKZ, in Aleksander Zadel, ustanovitelj in direktor, Competo.

Avtor: Uroš Hočevar/Delo

Mag. Ksenija Klampfer je dejala, da je treba zagotavljati kader, ki bo naredil preboj za dodane vrednosti. Na ministrstvu krepijo kompetence zaposlenih v skladu s potrebami podjetij s kompetenčnimi centri. Država prav tako spodbuja štipendije, ministrica je izpostavila štipendije za deficitarne poklice. »Država podeli približno tisoč takšnih štipendij na leto. Prav tako sofinancira kadrovske štipendije, ki so ene izmed najvišjih. Ugotavljamo pa, da veliko kadrovskih štipendij ostaja nepodeljenih. Ne glede na to, da so najvišje in omogočajo takojšnjo zaposlitev v podjetju.«

Sergej Simoniti, predsednik uprave Coface-PKZ, je izpostavil moč konkurence in prostega pretoka blaga, ki je tudi eno od načel Evropske unije. Obrazložil je več dilem, ki so danes prisotne: kapital – ljudje, državna last – zasebna last, hierarhična organizacija – sploščena organizacija, formalna izobrazba – izkušnje, odgovornost za ravnanje – rentni naziv. Za dilemo med kapitalom in ljudmi je povedal, da je po njegovem mnenju neobstoječa. »Dilema je, kako kapital čim bolj izkoristiti, da angažira ljudi.« Prav tako je pomembno pri kadrih tudi prevzemanje odgovornosti, spoštovanje sočloveka in svojega sodelavca ter ustrezno nagrajevanje.

Aleksander Zadel, direktor in partner Competa, je dejal, da znanje ni konkurenčna prednost. Kot je povedal, bi izraz »vseživljenjsko učenje« preimenoval v« vseživljenjski trening«. Znanje je pomembno, vendar ni konkurenčna prednost. Poudaril je kompetence, ki jih v Competu prepoznavajo na trgu dela, da bo posameznik izpolnil pričakovanja delodajalca in opravil delo, ki se od njega pričakuje. »Pomembno je, da vrednote podjetja ne ostanejo samo na papirju. Generacija, ki vstopa na trg dela, hoče živeti te vrednote. Njih zanima, ali zares prispevajo k manjšemu ogljičnemu odtisu ali ne.«

Avtor fotografij: Uroš Hočevar/Delo

Izvažajmo pametneje – kako krepiti vrednost slovenskega izvoza?
27. avgusta 2019 / 12:50

Izvozno poslovanje je rdeča nit letošnje konference, ki jo skupaj z Delom organiziramo 16. oktobra v Kristalni palači v Ljubljani. Poslovna konferenca z naslovom Izvažajmo pametneje – kako krepiti vrednost slovenskega izvoza bo vsebinsko sledila iskanju rešitev in uporabnih servisnih informacij za slovenske izvoznike v dobaviteljskih verigah mednarodnih podjetij in dobaviteljev.

Dejstvo je, da se izvozni trgi, med njimi najpomembnejši za slovenske izvoznike, ohlajajo. Izziv za izvoznike je, kako naj okrepijo lastno vlogo v dobaviteljskih verigah na globalnih trgih. Odgovor na to vprašanje je, da predvsem s povečevanjem konkurenčnosti. To pa pomeni, da morajo krepiti dodano vrednost rešitev, ki jih ponujajo poslovnim partnerjem v kompetitivnem mednarodnem poslovnem okolju. Z višjo dodano vrednostjo bodo lahko segli višje v mednarodnih dobavnih verigah. Hkrati bodo s tem okrepili svojo odpornost proti ohlajanju in morebitnim šokom na izvoznih trgih.

Konferenca bo zajemala tri vsebinske sklope, program si lahko ogledate tukaj.

V teku so zgodnje prijave; vabimo vas, da se nam tudi letos pridružite na poslovni konferenci!