Inštitut za strateške rešitve
Vpliv koronavirusa na gospodarstvo: kaj pravijo priznani ekonomisti?
25. marca 2020 / 15:45

Vlada je v torek predstavila izhodišča za dve milijardi vreden paket ukrepov za zajezitev posledic koronavirusa za gospodarstvo in prebivalce. Tako imenovani megazakon naj bi bil pripravljen v prihodnjih dneh, nato po nujnem postopku potrjen v Državnem zboru. V razmerah, ko se države po svetu spopadajo s posledicami širjenja koronavirusa, pa je ključno tudi razumevanje, kaj se pravzaprav dogaja. 

Zato smo na Inštitutu za strateške rešitve zbrali najbolj aktualne poglede priznanih svetovnih ekonomistov v zvezi s pandemijo, ki je zajela svet. Vabljeni k branju!  

V primeru vprašanj, povezanih s trenutnim dogajanjem v gospodarstvu in vplivom tega na poslovanje, vabljeni, da nas kontaktirate na: info@isr.si.

 

Kaj se dogaja z gospodarstvom?

Pandemija koronavirusa pomeni za gospodarstvo trojni šok. Prvi je čisto medicinski – bolni delavci ne morejo delati. Drugi je povezan z ukrepi za zajezitev in omejevanje okužb – zaprte tovarne, omejitve potovanj, karantene itd. Tretji šok »je dobesedno ves v naših glavah« – spremenijo se naša pričakovanja, ki vplivajo na gospodarsko aktivnost.

~Richard Baldwin, Beatrice Weder di Mauro (IHEID Ženeva)~

 

Kaj je najslabši možni scenarij?

Da bo imel koronavirus podobne posledice kot pandemija španske gripe 1918–1920. Takrat je po svetu umrlo 39 milijonov ljudi (2 % prebivalcev), kar bi danes pomenilo 150 milijonov žrtev. Ko odštejemo učinke prve svetovne vojne, je BDP zaradi pandemije v povprečju padel za 6 %, potrošnja pa za 8 %.

~Robert Barro (Harvard), Jose Ursia (Dodge & Cox), Joanna Weng (EverLife)~

 

Ko bo pandemije konec, bo vse nazaj po starem?

Ne. Vseh izpadov ponudbe in povpraševanja se ne bo dalo nadoknaditi. »Če narediš en par čevljev na dan, takrat, ko zboliš, ne delaš čevljev. Ko si bolje, lahko spet narediš par na dan, ne pa dveh, da bi nadoknadil izgubljen čas.« Enako velja za povpraševanje; če si pred pandemijo vsak dan popil kavico v kafiču, jih po koncu samoizolacije ne boš deset naenkrat. »Zato si denarja, ki ga potrebujemo v vmesnem času, ne moremo izposoditi z zastavo bodočih prihodkov, tudi če bi ga bile banke pripravljene posoditi.«

~John H. Cochrane (Chicago Booth, Hoover Stanford)~

 

Česa se moramo najbolj bati?

Da državljanke in državljani izgubijo zaupanje v ukrepe države in da postanejo sumničavi drug do drugega. To se je denimo zgodilo med pandemijo španske gripe, tudi zato, ker je izbruhnila med vojno in je bil dostop do informacij okrnjen. Zaupanje je namreč oblika družbenega kapitala. Če si ljudje zaupajo, lažje in bolj učinkovito sodelujejo, to pa viša gospodarsko rast. Če bo pandemija koronavirusa načela zaupanje, se bo to poznalo zelo dolgo, še leta po koncu izbruha.
~Arnstein Aassve, Guido Alfani, Francesco Gandolfi, Marco Le Moglie (Bocconi, Milano)~

 

Česa pa se ljudje najbolj bojimo?

Inflacije. Potrošniki razmišljajo o krizah »čez palec«. Pandemija pomeni »slabe čase«, slabi časi pa pomenijo inflacijo. Bolj kot so zaskrbljeni nad koronavirom, višjo inflacijo in večjo brezposelnost pričakujejo. Zato ekonomisti teh inflacijskih pričakovanj ne bi smeli tolmačiti kot znak, da potrošniki pričakujejo povečanje povpraševanja na trgu – pač pa kot znak večjega pesimizma.

~Carola Binder (Haverford)~

 

Kaj to pomeni za cenovno politiko?

»Visoke cene osnovnih dobrin se bodo državljanom zdele nepoštene, morda celo nesprejemljive. Zgodovina je znova in znova pokazala, da lahko ta kombinacija ustvari politične sile, ki imajo za posledico nadzor cen (za znižanje cen) in nadzor količin (za razdelitev redkega blaga).«

~Richard Baldwin (IHEID Ženeva)~

 

Kako dolgo naj bodo ljudje v samoizolaciji?

Dokler ne bo hitrih in poceni testov. »Če izolacija temelji na rezultatih testov, je manj ljudi izoliranih. Za kontrolo okužbe je namreč pomembno, koliko okuženih je v izolaciji. Če izoliraš vsepoprek, moraš izolirati veliko več ljudi, da dosežeš isto število okuženih.«

~Paul Romer (NYU, Nobelova nagrada 2018)~

 

In preden ne testiramo vseh, večkrat?

Ostanemo v samoizolaciji. Deluje, a ni dovolj. Odpoved javnih dogodkov na Japonskem je širjenje koronavirusa zmanjšala za 35 %.

~Yoshiyuki Sugishita, Junko Kurita, Tamie Sugawara, Yasushi Ohkusa~
(National Institute of Infectious Diseases Tokyo)

Odločitev, kdaj naj končamo z ukrepi za zajezitev epidemij, ne more biti prepuščena svobodnemu trgu, ker okuženi ljudje ne nosijo vseh stroškov, ki jih povzročajo drugim. Na primeru ZDA – strožja karantena bo rešila vsaj 0,6 milijona življenj.

~Martin S. Eichenbaum, Sergio Rebelo (Northwestern), Mathias Trabandt~
(Freie Universität Berlin)

ZNAČKE / / / /
Spomladanska napoved Evropske komisije za Črno goro in Hrvaško manj, za Srbijo pa bolj optimistična
4. maja 2016 / 10:00

Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi, ki je bila objavljena 3. maja, kot glavna tveganja, ki bi lahko ogrozila makroekonomsko stabilnost Srbije, izpostavlja naraščajoče obresti za odplačilo dolga, indeksacijo pokojnin in plač ter morebitne zamude pri reformi javne uprave in prestrukturiranju državnih podjetij. Evropska komisija v svoji spomladanski napovedi opozarja, da glavna tveganja za vzdržnost hrvaških javnih financ predstavljajo kolektivna pogajanja o plačah v javnem sektorju, negotovosti glede učinkov pretvorbe posojil iz švicarskih frankov v hrvaške kune ter morebitna klasifikacija izdatkov za investicije v državnih podjetjih pod državni dolg. Nadaljuj z branjem …

ZNAČKE / / / / / / / /
Manj trgovanja med Srbijo in Rusijo
14. marca 2016 / 10:08

Po poročanju portala Politika se je trgovinska menjava med Srbijo in Rusijo v letu 2015 zmanjšala v primerjavi z letom 2014. Trgovinska menjava med Srbijo in Rusijo v letu 2015 je znašala 2,5 mlrd USD, kar je bistveno manj kot v letu 2014, ko je ta znašala 3,4 mlrd USD. Srbija je v letu 2015 v Rusijo izvozila za 726 mio USD, ka rje 29,7 % manj kot vletu 2014, uvozila pa za 1,8 mlrd USD, kar je za 25 % manj kot v letu 2014. Na Politiki glavni razlog za padec trgovinske menjave vidijo v padcu rublja, ki je povzročil negotovost in zamude pri plačilih.

ZNAČKE / / /
Hrvaški izvoz se je v letu 2015 povečal
9. marca 2016 / 15:27

Hrvaški izvoz je leta 2015 dosegel 87,8 milijarde kun, kar je 11 % več kot v letu 2014, kažejo podatki Državnega zavoda za statistiko. Uvoz se je v enakem obdobju povečal za 7,7 % in je dosegel 140,7 milijarde kun. V države članice EU je Hrvaška izvozila 58,48 % celotnega izvoza, kar je 15,7 % več kot v letu 2014.

ZNAČKE / / / /
Posel stoletja za hrvaško podjetje Skladgradnja
9. marca 2016 / 10:26

Kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation je za partnerja pri gradnji avtoceste Bar-Boljare izbralo hrvaško podjetje Skladgradnja iz Splita. Podjetji sta že podpisali dogovor o sodelovanju, ki je vreden preko 34,5 milijonov evrov. Dela se naj bi začela v roku meseca dni, Skladgradnja pa naj bi dodatno zaposlila 200 delavcev. Hrvaški mediji so posel opisali kot posel stoletja. Skupna vrednost projekt ja 809,6 milijonov evrov. 85 % sredstev je zagotovljenih preko kredita Exim banke, ostala sredstva pa je zagotovila država.

ZNAČKE / / / / / /
Kosovo v EU lahko izvaža le piškote
8. marca 2016 / 9:39

Kosovsko ministrstvo za trgovino je organiziralo delavnico spoznavanja Stabilizacijsko pridružitvenega sporazuma. Cilj Kosova je doseči prost izvoz izdelkov v vseh 28 držav članic EU. Da bi bilo to mogoče motajo lokalni pridelovalci in proizvajalci opustiti rabo pesticidov iz Turčije, saj raba slednjih ni v skladu z EU zakonodajo, kar onemogoča izvoz. Sodeč po podatkih ministrstva Kosovo na EU trg trenutno lahko izvaža samo piškote.

ZNAČKE / / / /
Air Serbia naj bi se potegoval za nakup Croatia Airlines
26. novembra 2015 / 10:18

Portal Večernji list poroča, da naj bi se družba Air Serbia potegovala za nakup hrvaškega nacionalnega letalskega prevoznika Croatia Airlines. Podlaga za take navedbe naj bi bila izjava srbskega predsednika vlade, da bo Air Srbija v doglednem času kupila eno od letalskih družb na Balkanu, kar pa sovpada z drugim poskusom hrvaške vlade, da bi prodala družbo Croatia Airlines.

ZNAČKE / / /