Zakon o digitalnih trgih (DMA) je bil uveden kot prelomni del zakonodaje EU, ki naj bi spremenil način, kako potrošniki komunicirajo ali sodelujejo z velikimi spletnimi platformami. Z omejevanjem moči tako imenovanih vratarjev si je Bruselj prizadeval spodbuditi večjo konkurenco, izboljšati varstvo zasebnosti in narediti digitalne storitve dostopnejše.

Vendar pa se je realnost v EU, zlasti v državah članicah srednje in vzhodne Evrope (CEE), dve leti po začetku njegove uporabe izkazala za veliko bolj streznjujočo. Potrošniki so opazili le malo dokazov o cenejših ali izboljšanih digitalnih storitvah. Mnogi poročajo o večjih trenjih v svoji spletni izkušnji, medtem ko zaupanje v zasebnost platform ostaja nizko.

Najbolj presenetljivo je, da se vedenje potrošnikov samo po sebi skoraj ni spremenilo: še vedno prevladuje odvisnost od peščice prevladujočih akterjev, kot so Google, Meta in Apple. DMA, čeprav ambiciozen po obsegu, ni izpolnil svoje osrednje obljube o opolnomočenju evropskih digitalnih državljanov.

Nova študija Evropskega centra za mednarodno politično ekonomijo (ECIPE) in Evropskega partnerstva za javne politike (EPPP) ugotavlja, da mora Evropa bodisi razmisliti o zamenjavi DMA z bolj prilagodljivim izvrševanjem za vsak primer posebej bodisi ga vsaj reformirati z odpravo obveznosti, ki ne povečujejo blaginje potrošnikov niti ne izboljšujejo konkurenčnosti na trgu.