Foto: Delo
Inštitut za strateške rešitve je ob osmi zaporedni izdaje publikacije The Adriatic Journal: Strategic Foresight 2020 v Ljubljani organiziral tradicionalni letni dogodek, tokrat z naslovom Zahod se obrača proti Zahodnemu Balkanu, posvečen predvidevanju politično-družbenih in gospodarskih trendov. »Pomembno je, da smo aktivni na vseh področjih v regiji Zahodnega Balkana in izkoristimo priložnosti, ki nam jih prinaša leto 2020,« je izpostavil dr. Miro Cerar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Na okrogli mizi, ki jo Inštitut za strateške rešitve (ISR) tradicionalno pripravi v prvih dneh novega leta, so sodelovali, dr. Karin Kneissl, nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Gregor Pilgram, član uprave Generali CEE Holding in dr. Jure Stojan, direktor in partner ISR.
Dr. Miro Cerar je v pogovoru z novinarjem časopisa Delo Juretom Koscem izpostavil, da je potrebno okrepiti države Zahodnega Balkana, da postanejo tudi one del Evropske unije. »Verjamem, da mora biti tudi Evropska unija bolj aktivna, da se to zgodi.« Prav tako je poudaril pomen tujih investicij: »Še posebej zdaj, ko vidimo, kako so velike države prisotne na Zahodnem Balkanu, pa tudi širše. Ta ekonomski faktor je zelo pomemben, ni pa edini. Evropska unija mora biti bolj aktivna na vseh področjih, tudi na političnem.« Izpostavil je, da se Evropska unija ni obnašala odgovorno in je razočarala prebivalce Severne Makedonije in Albanije, a še naprej ostaja optimističen glede širitvenega procesa. Pri tem je ključno predvsem to, da Evropska unija pripravi ustrezno geopolitično strategijo za integracijo regije. Cerar je poudaril, da je Slovenija ena izmed najglasnejših podpornic širitve Unije na Zahodni Balkan, kar bo tudi eno izmed osrednjih političnih sporočil v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki bo potekalo v drugi polovici leta 2021.
»Zahodni Balkan je za Slovenijo velika priložnost. To je namreč edina regija, kjer lahko Slovenija nastopa kot strateški igralec,« je izpostavil Tine Kračun, direktor ISR. Slovenske investicije namreč niso le v interesu Slovenije, temveč tudi v interesu držav Zahodnega Balkana, saj so za to območje strateške z vidika razvoja, dobrih praks, posledično pa gospodarske stabilnosti in nadaljnjega razvoja celotnega območja.
Na ISR poudarjajo, da bodo v letu 2020 na območju Zahodnega Balkana prisotna naslednjega poglavitna tveganja:
- Vpliv spremenjenih geopolitičnih razmer na globalni ravni, kar se bo na Zahodnem Balkanu odražalo v krepitvi avtoritarnih teženj, skrajno desnega populizma in nacionalizma, upočasnjeni gospodarski rasti, šibkejših državnih institucijah ter povečanem vplivu Turčije, Kitajske in Rusije; vse našteto bo vplivalo na zmanjševanje privlačnosti gospodarskega okolja na območju Zahodnega Balkana.
- Nejasna širitvena perspektiva: slabši obeti glede nadaljnje širitve EU prek vključevanja držav Zahodnega Balkana prinašajo negotovosti, povezane z uveljavljanjem tako imenovanega »mini schengena«, negotovost pa bodo povečevala tudi nerešena odprta vprašanja med državami. To bo še naprej zaviralo socio-ekonomski napredek na območju.
- Korupcija, šibke državne institucije, uveljavljanje političnega vpliva v pravosodju in odsotnost vladavine prava se odražajo kot neučinkovito delovanje državnih institucij. To ogroža krepitev demokratičnih procesov, ki so ključni za države, ki gledajo proti EU.
Dr. Jure Stojan je predstavil pojem balkanizacije in dejal, da moramo za vpogled v leto 2020 pogledati širše. Dejal je, da Balkana velikokrat ne poznamo dovolj, vendar se vseeno zanašamo na to, da bodo izkušnje in kontakti iz desetletij nazaj še zmeraj delovali. Kontakte je treba negovati, predvsem pa tudi spoštovati. To pa omogoča, da lažje obvladujemo negotovosti v regiji, ki je od nas oddaljena malce več kot 100 kilometrov.
»Jugovzhodna Evropa je bila in ostaja teater velikih zunanjih sil,« je prepričana dr. Karin Kneissl. Verjame, da bodo v prihodnosti bilateralni pogovori pretehtali nad multilateralizmom, kar pomeni, da se bodo tako svet kot Jugovzhodna Evropa vse bolj vračali v stare tirnice klasične bilateralne diplomacije.
Blaž Brodnjak vidi priložnost Slovenije v regiji v njeni navidezni nestabilnosti, ki države Zahodnega Balkana dela relativno neatraktivne za investicije s strani svetovnih igralcev, z izjemo Turčije, Kitajske in Rusije. Brodnjak je poudaril, da »je primer dobre prakse banka NLB, ki je med tremi najmočnejšimi podjetji v kar petih državah zahodnobalkanske regije.« Po Brodnjakovih besedah so največji svetovni igralci, kot so Turčija, Rusija in Kitajska, sicer prisotni v regiji, a nimajo strateške usmeritve, kar ustvarja velik prostor za nišno usmerjeno podjetništvo, kot je denimo sektor bančništva.
Gregor Pilgram je dejal, da je za Generali regija Zahodnega Balkana zajeta v regijo srednje in jugovzhodne Evrope. Politična tveganja niso nekaj, kar ima najpomembnejši vpliv na odločitev, ali se poslovni igralci odločajo za vstop na omenjene trge, je prepričan Pilgram. Politično tveganje na tem območju po njegovih navedbah ni tako visoko, kot ga vidimo iz Slovenije. Je pa prepričan, da mora Slovenija še naprej ostati izvozno naravnana, prav tako pomembno se mu zdi, da kot država ne izgublja talentov, znanja in energije.
Inštitut za strateške rešitve
info@isr.si
