Editor

Na posvetu Energetsko fit za prihodnost o izzivih za gospodarstvo v luči zelenega prehoda so sogovorniki razpravljali o priložnosti za podjetja in širšo družbo na področju trajnosti in upravljanja z energijo. »Kako hitro se spreminjajo stvari, kaže primer Nacionalnega energetskega načrta, ki ga moramo po dveh letih in pol prenoviti zaradi vsega, kar se je zgodilo,« je na dogodku, ki ga je organiziral Inštitut za strateške rešitve, povedal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Poleg prehoda na obnovljive vire energije je izziv tudi učinkovita raba energije. Cene, kot smo jih poznali do letošnjega decembra, na žalost ne bodo več takšne, kot so bile, je povedal Košorok. Slovenija po njegovih besedah potrebuje velik načrt, kaj zares želimo in kako bomo v prihodnje upravljali energetsko intenzivne panoge. Po besedah člana uprave družbe Petrol Jožeta Bajuka bo v prihodnjih letih, ko bomo izvajal energetski prehod, posebej pomemben zemeljski plin. »Gre za tranzicijski energent, pomemben v procesu umika z “bolj umazanih” energentov. Njegove prednosti so nižji ogljični odtis in že zgrajena infrastruktura. Energent prihodnosti pa je vodik. V prihodnje bomo priča vse večjemu vključevanju vodika v različne razvojne projekte,« je dejal Bajuk. »Slovenija bi potrebovala lastno strategijo glede vodika, saj bi to koristilo podjetjem«, je prepričan Bajuk.

Dogodek je povezoval Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.

Celoten dogodek smo prenašali v živo preko spleta in si ga lahko ogledate tukaj.

Inštitut za strateške rešitve je 2. februarja 2022 v sodelovanju s Srbsko gospodarsko zbornico (Privredna komora Srbije) organiziral dogodek Gospodarska integracija Zahodnega Balkana. Na dogodku so vodilni gospodarstveniki iz Srbije in Slovenije razmišljali o priložnostih in izzivih, ki jih ponuja tesnejše sodelovanje na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na sodelovanju obeh držav, in o pomenu integracije območja v evropski prostor. Glede zadnjega ne more biti dvoma: integracija v evropski prostor je edina pot, ki lahko regiji omogoči ustrezen preboj in prosperiteto. Obenem pa ima Zahodni Balkan izziv, da se pozicionira kot enovit, 20-milijonski trg, kar lahko regiji omogoči boljše izhodišče tako navznoter kot pri skupnem nastopu na drugih trgih, so se strinjali sogovorniki nekaterih največjih regijskih podjetij, med drugim predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popović, generalni direktor MK Grupe Mihailo Janković in generalni direktor Nektar grupe Nenad Miščević.

»Verjamem, da moramo ustvarjati regionalne prvake. Kaj bomo v regiji, ki ima 20 milijonov prebivalcev, ponudili našim otrokom, da ne bodo odhajali drugam? Kako jih bomo zadržali tukaj?« je vprašanje, ki si ga je zastavil Blaž Brodnjak. Dodal je, da povezovanje vodij v regiji ključ za vzpostavitev skandinavskega modela sodelovanja, ki se mu zdi zelo primeren za ta prostor. Po besedah Dragana Markovića, direktorja družbe Triglav osiguranje Srbija, so pogoji za tesnejšo integracijo Zahodnega Balkana v evropski prostor še boljša infrastruktura, ki bo privabljala tuje investicije, ter digitalizacija in avtomatizacija. Našteto mora regija podpirati z ustreznimi izobraževalnimi programi, je prepričan.

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, je dejal, da so srbska podjetja v zadnjem času med največjimi investitorji v Sloveniji, kar kaže, da se gospodarsko in tudi siceršnje sodelovanje med državama vse bolj krepi. »Vendar je med nami še vedno meja. To je meja EU. Ta meja danes otežuje gospodarsko sodelovanje in logistiko. Regionalno sodelovanje se lahko v polnosti uresniči le, če so poti moderne, meje pa odprte za povezovanje in trgovanje.«